Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. O manj kot stranka zahteva, je mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse za redni postopek v višini 6.525,00 EUR za 18 mesecev od vročitve tega sklepa, že izdani plačilni nalog z dne 30. 10. 2019 pa se razveljavi.

II. V preostalem delu (tj. v delu, v katerem je predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse zavrnjen) se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek zavrne.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi in tožečo stranko v celoti oprosti plačila sodne takse oziroma da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz spletnih strani AJPES izhaja, da se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju, opr. št. St 000 zoper tožečo stranko začel stečajni postopek. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja ali so vsaj potekli vsi roki zanje, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP izdalo ta sklep.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse pravilno upoštevalo vse relevantne navedbe iz tožničinega predloga z dne 3. 12. 2019 in podatke iz priloženih računovodskih izkazov ter na njihovi podlagi tudi pravilno presodilo, da tožnica do predhodno omenjene pravne dobrote ni upravičena. Tožeča stranka, ki sicer izkazuje slabo likvidnostno in finančno stanje, po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča namreč še vedno posluje, v nasprotju z navedbami iz predloga je po podatkih izkaza poslovnega izida v letih 2017 in 2018 tudi izplačala plače (oziroma jih je upoštevala kot odhodek), v zvezi s terjatvami do drugih zaradi danih posojil (v višini 100.584,48 EUR) in iz poslovanja (v višini 105.424,59 EUR) pa v predlogu ni pojasnila, zakaj te terjatve niso izterljive.1

6. Stranka mora že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Ker tega tožeča stranka v obravnavanem primeru ni storila, saj ni pojasnila, zakaj svojih terjatev ne more izterjati v namen plačila dolžne sodne takse v višini 6.525,00 EUR, pa jih sodišče prve stopnje kot neizterljive tudi ni moglo upoštevati. Trditev, da zaradi dveh poslovnih goljufij (ki jih je doživela v letu 2012) ni zmogla stroškov sodnih izterjav ostalih terjatev (in da bo z izterjavo vtoževanega zneska v tem postopku nekatere terjatve lahko izterjala v prihodnosti), je ponudila šele v pritožbi, kar pa je po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 prepozno. Hkrati namreč ni navedla, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti že prej oziroma zakaj jih ni podala v predlogu.

7. Na podlagi zatrjevanih dejstev v predlogu in podatkov iz računovodskih izkazov, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje torej pravilno presodilo, da tožeča stranka do oprostitve plačila sodne takse ni upravičena (saj sredstva2 za njihovo plačilo očitno ima).

8. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu k navedenemu zaključku pripisalo še, da bi bili v tem primeru podani kvečjemu pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker tožeča stranka odloga oziroma obročnega plačila ni zahtevala, pa o navedenem ni odločalo.

9. Pritožbeno sodišče takšne argumentacije prvostopenjskega sodišča ne sprejema. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. O manj kot stranka zahteva, je mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga. Tako stališče je zavzela že ustaljena sodna praksa (VSL I Cp 1511/2011, VSL II Cp 1732/2013, VSL I Cp 2169/2013, VSL I Cpg 2015/2014, I Cp 2004/2015).

10. Se pa pritožbeno sodišče strinja z oceno, da so v tem primeru podani pogoji za odlog plačila sodne takse. Ne vidi namreč razloga proti sklepu, da tožeča stranka terjatev do drugih zaradi danih posojil v višini 100.584,48 EUR in iz poslovanja v višini 105.424,59 EUR, v zvezi s katerimi sicer zatrjuje, da jih ne more izterjati, ne bi mogla unovčiti na drug način. Omenjene terjatve lahko tožeča stranka tudi proda in na tak način zagotovi sredstva za plačilo dolžne sodne takse. Da tega ne bi mogla storiti, v predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ne navaja. Pritožbeno sodišče je zato njeni pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je predlogu za odlog plačila sodne takse ugodilo in tožeči stranki plačilo sodne takse za redni postopek v višini 6.525,00 EUR odložilo za 18 mesecev od vročitve tega sklepa tožeči stranki (3. točka 365. člena ZPP). Ta rok namreč ocenjuje kot primeren za unovčenje njenih terjatev, s tem pa za zagotovitev potrebnih sredstev za plačilo sodne takse. Ker je predlogu za odlog plačila sodne takse ugodilo, je pritožbeno sodišče že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 z dne 30. 10. 2019 razveljavilo (prim. prvi odstavek 14.a člena ZST-1). Ob izteku 18-mesečnega roka od vročitve tega sklepa pa bo sodišče prve stopnje taksnemu zavezancu poslalo nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena ZST-1 (drugi odstavek 14.a člena ZST-1).

11. V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep pa v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Slednje pomeni, da je prvostopenjsko sodišče skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 pravilno upoštevalo tako finančno kot tudi likvidnostno in premoženjsko stanje tožeče stranke. 2 Predvsem v obliki terjatev.