Jedro

Sklep sodišča prve stopnje, da se javna dražba ne opravi, na podlagi 298. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predstavlja sklep, ki se nanaša na vodstvo glavne obravnave, v konkretnem izvršilnem postopku javne dražbe, in spada med sklepe procesnega vodstva, zoper katere na podlagi tretjega odstavka 298. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni posebne pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo udeleženke V.K. z dne 13. 2. 2015. 2. Zoper sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščenki pritožuje udeleženka dražbe V.K., zaradi bistvenih kršitev določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Udeleženka je smiselno ugovarjala pravilnosti zapisnika o 1. javni dražbi in je zahtevala, da se ugotovi, da se dejanski potek javne dražbe ne ujema z zapisom v zapisniku ter da je bila 1. javna dražba glede nepremičnine parc. št. 726/2 k.o. Z. zaključena tako, da je bila nepremičnina prodana udeleženki. Šele po tako izvedeni javni dražbi se je oglasila imetnica zemljiškega pisma in ugovarjala prodaji, da naj ne bi kupnina zadostovala za poplačilo zemljiškega dolga. Na 1. javno dražbo je pristopila udeleženka sama in kot prava neveščo stranko je sodišče prve stopnje po končani javni dražbi v skladu z 12. členom ZPP ni opozorilo na 124. člen ZPP in s tem pravico udeleženke, da zahteva, da se zapisnik prebere in da se podajo morebitne pripombe na zapisnik, temveč je udeleženka zapisnik podpisala brez predhodnega branja, ko ji je bil dan v podpis. Udeleženka ni niti pomislila, da sam potek dražbe ni zapisan v zapisniku, saj je sodnica ves čas narekovala potek dražbe na zapisnik. V potrditev utemeljenosti ugovora pritožnice kaže tudi trajanje javne dražbe, ki je trajala več kot eno uro. Udeleženka je ugovor na vsebino zapisnika podala nemudoma, ko je bila o tej pravici poučena in meni, da bi sodišče o njenem ugovoru moralo vsebinsko odločiti. Izvesti bi moralo dokaze, ki jih je udeleženka predlagala v smeri ugotovitve dejanskega poteka javne dražbe in šele nato odločiti o zakonitosti izdanega sklepa, da se 1. javna dražba ne opravi. Pritožnica meni, da sklep sodišča prve stopnje o tem, da se 1. javna dražba ne opravi, ki ga je izdalo po tem, ko je bila po zatrjevanju pritožnice 1. javna dražba že končana tako, da je pritožnica kupila nepremičnino, ni sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožnica (udeleženka javne dražbe) ne bi imela pravice do posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP). Nasprotuje prvostopenjskim zaključkom, da bi imela pravico do pritožbe glede nepravilnosti zapisnika in sklepa šele zoper sklep o izročitvi nepremičnin, saj do takšnega sklepa po končani dražbi dne 11. 2. 2015 ne bo prišlo, ker je sodišče odločilo, da se dražba ne opravi. S tem pa pritožnica nima možnosti uveljavljati ugovorov v zvezi z opravljeno javno dražbo, zapisnikom oziroma sklepom, da se javna dražba ne opravi (čeprav se je začela in končala) in sta ji kršeni ustavni pravici: pravica do enakega sodnega varstva iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS) in pravica do pravnega sredstva iz 23. člena Ustave RS. S sklepom, da se javna dražba ne opravi, je sodišče poseglo v ustavno zavarovano pričakovano pravico udeleženke - pritožnice, saj bi tako opravljeni javni dražbi sledila le še izdaja sklepa o domiku. Izpostavlja, da iz sodne prakse izhaja, da kupec po končani javni dražbi še ni lastnik nepremičnine, je pa v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana, visečnost njegovega položaja pa je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in njegove obveznosti izpolnitve plačila kupnine. Kršitev pričakovane pravice pa je podana tudi zato, ker je bila imetnica zemljiškega pisma s predlogom po 180. členu ZIZ po končani javni dražbi prepozna, saj bi morala predlog podati najkasneje ob začetku javne dražbe, možnost pa je imela vse od 9. 2. 2015, ko je izvedela za javno dražbo. Z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine je bila imetnica zemljiškega pisma ob pristopu na javno dražbo seznanjena in bi takoj ob začetku javne dražbe morala ugovarjati prodaji nepremičnine, ne pa da je po oceni pritožnice to storila preračunljivo šele po končani dražbi, ko ji prodajna cena, ki jo je kot zadnja ponudila pritožnica, ni ustrezala. Iz ugotovljene vrednosti nepremičnine, ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče, katera znaša 4.543,84 EUR, ni mogoče pričakovati kupnine, ki bi omogočala poplačilo zemljiškega dolga v višini 110.000,00 EUR, zato pritožnica ocenjuje, da tudi sicer predlog imetnice zemljiškega pisma ni utemeljen. Z njenim neutemeljenim predlogom pa je v pričakovano pravico pritožnice še toliko bolj neupravičeno poseženo. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj odloči o ugovoru udeleženke z dne 13. 2. 2015, priglašene stroške pritožbe pa naloži v plačilo dolžnikoma v roku 8 dni brezobrestno, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

5. Sklep sodišča prve stopnje, da se javna dražba ne opravi, na podlagi 298. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predstavlja sklep, ki se nanaša na vodstvo glavne obravnave, v konkretnem izvršilnem postopku javne dražbe, in spada med sklepe procesnega vodstva, zoper katere na podlagi tretjega odstavka 298. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni posebne pritožbe. Pravica do samostojne in suspenzivne pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva bi negativno vplivala na potek in hitrost postopka. Kršitve pravil o poteku glavne obravnave, v konkretnem primeru javne dražbe, imajo praviloma naravo relativnih bistvenih kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato zakon določa, da zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe in se morebitna pritožba zoper takšen sklep zavrže kot nedovoljena.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da se zaradi nedovoljenosti posebne pritožbe zoper sklep glede vodstva javne dražbe, nepravilnosti pri dražbi v skladu s tretjim stavkom šestega odstavka 189. člena ZIZ lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Če pa bo v obravnavanem primeru, na podlagi predloga imetnice zemljiškega pisma po 180. členu ZIZ, sodišče prve stopnje ocenilo, da je ta predlog dopusten in upoštevaje okoliščine primera presodilo, da prodaja nepremičnine glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, ne bi bila smotrna in bo s sklepom ustavilo izvršbo na nepremičnino, na kateri obstoji zemljiški dolg, bo takšen sklep moralo vročiti tudi udeležencem javne dražbe, na kateri je imetnica zemljiškega pisma podala navedeni predlog. S tem bo slednjim omogočilo učinkovito uveljavljanje pravice do sodnega varstva v primeru, ko sklep o izročitvi, zoper katerega bi pritožnica lahko uveljavljala morebitne nepravilnosti javne dražbe sporne nepremičnine, za katero je bila izdana odredba o 1. javni dražbi, a se javna dražba zanjo ni opravila, ni bil izdan. V primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog imetnice zemljiškega pisma zavrnilo, pa bo ponovno izdalo odredbo o prodaji sporne nepremičnine na 1. javni dražbi.

7. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo pritožnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Pritožnica V.K. s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.