Jedro

Upnik je na podlagi sklepa o zavarovanju s prisilno zastavno pravico in hkrati vpisano zaznambo izvršljivosti terjatve pridobil pravico, da se lahko za zavarovano terjatev opravi izvršba tudi zoper vsakokratnega poznejšega lastnika nepremičnine, torej lastnika, ki je pridobil lastninsko pravico pozneje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti strošek pritožbenega odgovora v znesku 672,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) in njegov predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe (II. točka izreka). Naložilo mu je, da v roku 8 dni plača izvršilne stroške v znesku 673,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom (III. točka izreka).

2.Zoper ta sklep se dolžnik pravočasno pritožuje. Izrecno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi se sklicuje na svoje ugovorne trditve. Ob tem izpostavlja, da je upnik zavaroval svojo terjatev 9. 10. 2024, kar je po tem, ko je (FURS) 29. 9. 2023 prejel v obdelavo njegovo kupoprodajno pogodbo. Prilaga še potrdili o izbrisu zastavne pravice s številkama ...83 in ...116, iz katerih izhaja, da je bila upnica že poplačana s strani podjetja A. d.o.o. ter potrdilo avstrijskega davčnega urada, s katerim dokazuje, da so upniku že od 27. 8. 2024 na voljo sredstva za prenos v znesku 42.851,28 EUR. Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v zanj pozitivno odločitev.

3.Upnik v pravočasno podanem odgovoru na pritožbo poudarja, da je lastninska pravica na nepremičnini pridobljena šele z vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da je dolžnik lastninsko pravico pridobil 15. 11. 2023, medtem ko je upnica hipoteko pridobila že 12. 10. 2023. Hipoteka ima pravne učinke zoper vsakokratnega lastnika. Dolžnikovi navedbi o poplačilu dolga prek podjetja A. d.o.o. nasprotuje, saj dokumentacija zajema le del obveznosti. Glede mednarodne izterjave pojasnjuje, da je na podlagi zaprosila prejela delni znesek 42.366,97 EUR, od katerega je avstrijski organ odtegnil še stroške. Dolžnik ima še vedno neporavnane obveznosti v znesku 16.177,51 EUR in izvršilne stroške. Zato vztraja, da so njene terjatve in postopki izvršbe zakoniti.

Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da so v pritožbi prvič podane navedbe o izbrisu zastavne pravice in poplačilu upnika ter priloženi dokazi (potrdili o izbrisu zastavne pravice in potrdilo avstrijskega davčnega organa), nedovoljene pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati, saj dolžnik ne pojasni, zakaj teh navedb (in dokazov) ni podal že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Prav tako sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je pritožba samostojno, redno pravno sredstvo, zaradi česar je potrebno v obrazložitvi pritožbe argumente, ki naj bi jo utemeljevali, vselej jasno in opredeljeno navesti. Zato dolžnik v pritožbenem postopku ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na svoje (predhodne) ugovorne navedbe, če le-te v pritožbi niso jasno in opredeljeno navedene.

5.Pritožnik pritožbeno vztraja, da je izvršba nedovoljena, ker je upnik svojo terjatev zavaroval kasneje, kot je on na nepremičnini pridobil lastninsko pravico. Vendar slednje ne drži. Pritožbeno namreč ni sporno, da je upnik pridobil zastavno pravico na njegovi nepremičnini na podlagi sklepa o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini 12. 10. 2023, dolžnik pa je lastninsko pravico na svoji nepremičnini pridobil z učinkovanjem od 15. 11. 2023. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se s sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla (t. j. s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe 27. 9. 2023) še ni pridobila lastninska pravica na nepremičnini, saj se le-ta pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (7. člen Zakona o zemljiški knjigi in 49. člen Stvarnopravnega zakonika), to pa je v dolžnikovem primeru z učinkovanjem od 15. 11. 2023. Na podlagi takšnih ugotovitev pa je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da je upnik z (na podlagi sklepa o zavarovanju s prisilno zastavno pravico) vpisano hipoteko (in hkrati vpisano zaznambo izvršljivosti terjatve (244/2 ZIZ) pridobil pravico, da se lahko za zavarovano terjatev opravi izvršba tudi zoper vsakokratnega poznejšega lastnika nepremičnine, torej lastnika, ki je pridobil lastninsko pravico pozneje (245 člen ZIZ).

6.Ker iz izpodbijanega sklepa torej izhaja, da je upnik zoper dolžnika predlagal izvršbo na podlagi Seznama izvršilnih naslovov DT 4930-1673/2023-1 z dne 4. 10. 2023 (sestavljen sicer zoper dolžnika A. d.o.o.), vse v povezavi s pravnomočnim sklepom o zavarovanju Okrajnega sodišča v Celju Z 88/2023 z dne 9. 10. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 21. 12. 2023, je sodišče prve stopnje, upoštevajoč tudi določbo 245. člena ZIZ, pravilno dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, saj gre pri dolžniku v smislu drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ za t. i. pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe. S tem je sodišče prve stopnje v I. točki izreka dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo.

7.Dolžnik glede izpodbijane II. in III. točke izreka ne podaja nobenih pritožbenih navedb. Sodišče druge stopnje je v tem delu opravilo preizkus po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je pravilno uporabljeno.

8.Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene in ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških dolžnika ni odločilo, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, zato so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno s priloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), ti predstavljajo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 31/7 OT) v obsegu 1.100 odv. točk, slednje povečano za zahtevane materialne stroške v obsegu 21 odv. točk (tretji odstavek 11. člena OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora dolžnik plačati upniku strošek pritožbenega odgovora v skupnem znesku 672,60 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 247

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.