Jedro

ZPP posebne določbe o pridržanju odločitve o stroških, ki so nastali pred delnim umikom tožbe, nima, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo analogijo o pridržanju odločitve o stroških postopka za poznejšo sodbo, kar ZPP določa pri izdaji delne sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa (točka II izreka).

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek za plačilo zneska 256,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 7. 2008 in zneska 425,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2009 do plačila (točka I izreka) ter odločilo, da se izrek o stroških postopka pridrži na končno odločitev sodišča (točka II izreka).

Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje tožena stranka. Navaja, da sodišče prve stopnje za takšno odločitev ni imelo niti razloga in tudi ne podlage. Ker v obrazložitvi ni navedlo, na katero določilo ZPP je svojo odločitev oprlo, je izpodbijani del sklepa obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo določbe 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo priglašene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ni storilo, saj se odločitev da preizkusiti, odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilna.

Tožeča stranka je tožbo delno umaknila in sicer za zneska 256,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 7. 2008 do plačila in za 423,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2009 do plačila in sodišče prve stopnje je izdalo sklep o delni ustavitvi postopka, s katerim je izrek (pravilno: odločitev) o stroških postopka pridržalo na končno odločitev sodišča. Pritožba sicer pravilno ugotavlja, da ZPP nima izrecnih določb, po katerih bi se lahko sodišče prve stopnje pri delnem sklepu o ustavitvi postopka zaradi delnega umika tožbe lahko izreklo, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločitev. Sodišče prve stopnje pa je ob delnem umiku tožbe pravilno uporabilo določbo 164. člena ZPP, ki določa, da se lahko sodišče v delni sodbi ali v vmesni sodbi izreče, da se odločitev o stroških pridrži za poznejšo sodbo, saj se tudi z izdajo delne sodbe postopek na prvi stopnji delno zaključi. Ker ZPP posebne določbe o pridržanju odločitve o stroških, ki so nastali pred delnim umikom tožbe, nima, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo analogijo o pridržanju odločitve o stroških postopka za poznejšo sodbo, kar ZPP določa pri izdaji delne sodbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno s 154. členom ZPP sama krije svoje pritožbene stroške.