Stranka lahko v postopku s pritožbo opravlja dejanja bodisi po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1), ali sama, če je enako strokovno usposobljena, kot bi bil izbrani pooblaščenec, torej če ima opravljen pravniški državni izpit.
Pritožba se zavrže.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep in sodbo istega sodišča I U 1767/2022-13 z dne 6. 3. 2026. V obrazložitvi je navedlo, da pritožba v obravnavanem primeru ni dovoljena, saj tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tudi sicer za pritožbo nima pravnega interesa, saj je sodišče njegovi tožbi ugodilo.
2.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo.
3.Pritožba ni dovoljena.
4.Stranka lahko v postopku s pritožbo opravlja dejanja bodisi po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ali sama, če je enako strokovno usposobljena, kot bi bil izbrani pooblaščenec, torej če ima opravljen pravniški državni izpit.1 To je sodišče prve stopnje pritožniku v tem upravnem sporu pojasnilo v pravnem pouku sklepa in sodbe I U 1767/2022-13 z dne 6. 3. 2026. S sklepom z dne 14. 7. 2026 je njegovo pritožbo zavrglo prav iz razloga, ker nima pravniškega državnega izpita, pri čemer je pritožnika pred izdajo sklepa pozvalo k predložitvi potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, poleg tega pa tudi samo pri Ministrstvu za pravosodje opravilo poizvedbo o tem, ali je pritožnik evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Da se pritožba, ki ni vložena po kvalificiranem pooblaščencu, zavrže, je pritožnika seznanilo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, a je kljub temu pritožbo vložil sam.
5.Glede na navedeno in upoštevaje, da pritožnik tudi v tej pritožbi ne trdi, da bi pravniški državni izpit opravil oziroma da bi bile ugotovitve sodišča prve stopnje v tej zvezi zmotne, je pritožba nedovoljena iz razloga po četrtem odstavku 343.člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)2, ker jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.
-------------------------------
1Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I Up 219/2025 z dne 12. 12. 2025, 4. točka obrazložitve in tam citirano sodna praksa. Da takšna ureditev ni neskladna z Ustavo, je v odločbi U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2018 potrdilo tudi Ustavno sodišče.
2Ta se v upravnem sporu uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).