Jedro

Dohodki invalidnega polnoletnega tožnika so nižji od minimalne plače. Dohodki tožnikovih staršev so povprečni, potrebe pa zaradi obiskovanja tožnika v varstveni ustanovi, kjer je nastanjen, povečane. S plačilom takse, ki več kot petkrat presega tožnikovo invalidnino, bi bila sredstva, s katerimi se družina preživlja, znatno zmanjšana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi in tožnika oprosti plačila sodnih taks v tem postopku.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Ocenilo je, da pogoji za oprostitev plačila sodne takse v višini 2.322- € niso podani, ker s plačilom te takse sredstva, s katerimi se preživljajo tožnik in njegovi družinski člani, ne bodo občutno zmanjšana. Mesečni dohodki družine v višini 2.511- € pa po mnenju sodišča prve stopnje ne omogočajo plačila takse v enkratnem znesku, zato je določilo obročno plačilo taksne obveznosti – pet zaporednih mesečnih obrokov po 464,40 €.

Tožnik uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Poudarja, da je praktično nepokreten – ne more hoditi, delati, se zabavati, se rekreirati. Nima možnosti dodatnega zaslužka. Njegov edini prejemek je invalidska pokojnina v višini 431- €. Njegova mati zasluži 467,19 €, oče pa 1.590,86 €, vendar večji del tega zaslužka porabi za hrano, nočitve in druge izdatke, ker dela v tujini. Po plačilu teh stroškov mu ostane 750- € mesečno. Tožnik biva v Domu invalidne mladine Stara Gora pri Gorici. Starša, ki ga obiščeta dvakrat tedensko, imata 792- € potnih stroškov mesečno. Meni, da sodišče vseh teh okoliščin ni pravilno upoštevalo. Podredno predlaga odložitev plačila sodne takse do konca pravdnega postopka in določitev taksne obveznost samo za primer, da bo tožnik z zahtevkom uspel. Pritožba je utemeljena.

Višino dohodkov tožnika in njegovih družinski članov je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno. Iz plačilnih list, ki izkazujejo neto plačo tožnikovega očeta v višini 1.600- €, je razvidno, da poleg plače prejema tudi dnevnice. V aprilu, maju in juniju 2009 so znašale: 948- €, 770-€ in 811-€. Tožnik ni izkazal, da so očetovi stroški dela na terenu večji od prejetega povračila v obliki dnevnic in torej neto dohodki manjši od zneska, ki ga je ugotovilo sodišče. Pritožbeno sodišče pa soglaša, da je sodišče premalo vrednotilo dejstvo, da je tožnikov dohodek (431- €) enkrat manjši od povprečne plače v Republiki Sloveniji in da je znatno manjši od minimalne plače, ki od 1.9.2009 znaša 597,43 € (Ur. list RS, št. 61/09). Tožnik torej iz svojih sredstev taksne obveznosti, ki presega petkratnik njegove pokojnine, ni sposoben plačati. Ker je tožnik polnoleten, ga starša nista dolžna preživljati. Dohodki tožnikovih staršev zadoščajo za njuno dostojno preživetje, niso pa tako veliki, da bi jih kot celoto lahko označili za znatno nadpovprečne dohodke. Upoštevaje, da imata z obiskovanjem tožnika v varstveni ustanovi znatne stroške in da tudi nimata večjega premoženja, njun gmotni položaj ni tak, da bi brez odrekanja lahko v celoti pokrila tožnikovo taksno obveznost. Upoštevajoč vse navedeno, se pokaže, da bi bila bila sredstva, s katerimi se preživljajo tožnik in njegova starša s plačilom takse v tem postopku znatno zmanjšana, zato je predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljen.

Ker so pritožbeni razlogi podani, je izpodbijani sklep na osnovi 3. točke 365. čl. ZPP spremenjen.

O pritožbi odloča senat, ker gre za vprašanje, pomembno pri oblikovanju sodne prakse (3. odstavek 366.a čl. ZPP).