Jedro

Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače (drugi odstavek 19. člena ZST-1). V istem postopku se na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 20. člena ZST-1). Citirane določbe ZST-1 pri določitvi vrednosti spornega predmeta odkazujejo na smiselno uporabo pravil pravdnega postopka. Določba prvega odstavka 20. člena ZST-1, pri odmeri takse pride v poštev šele v primeru, če določbe pravdnega postopka ne urejajo načina ugotavljanja vrednosti zahtevka oziroma predmeta, kadar gre za več zahtevkov oziroma predmetov.

Izrek

Ugovor se zavrne.

Obrazložitev

1. S plačilnim nalogom z dne 11. 7. 2014 je sodišče tožniku naložilo plačilo sodne takse za vložitev predloga za dopustitev revizije v višini 410,00 EUR, in sicer po tar. št. 1131 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

2. Zoper plačilni nalog iz prejšnjega člena je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34a. člena ZST-1).

3. Tožnik je zoper plačilni nalog pravočasno vložil ugovor. Skliceval se je na določbo 20. člena ZST-1, po katerem se sodna taksa odmeri od seštevkov vrednosti več spornih predmetov, zaradi česar je v izdanem plačilnem nalogu, v katerem je bila sodna taksa odmerjena za vsak zahtevek posebej, sodna taksa napačno odmerjena.

4. Ugovor ni utemeljen.

5. Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena ZST-1). Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače (drugi odstavek 19. člena ZST-1). V istem postopku se na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 20. člena ZST-1). Citirane določbe ZST-1 pri določitvi vrednosti spornega predmeta odkazujejo na smiselno uporabo pravil pravdnega postopka. Določba prvega odstavka 20. člena ZST-1, za uporabo katere se zavzema tožnik, pri odmeri takse zato pride v poštev šele v primeru, če določbe pravdnega postopka ne urejajo načina ugotavljanja vrednosti zahtevka oz. predmeta, kadar gre za več zahtevkov oz. predmetov.

6. V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki temeljijo na različnih pravnih podlagah. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru določa drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).(1) Ker ZPP vsebuje določbe o določitvi vrednosti spora pri objektivni kumulaciji zahtevkov, se posamezni zahtevki skladno z določbo 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1 ne seštevajo, ampak pri taksni odmeri ohranjajo svojo samostojnost. Sodišče je zato taksno obveznost tožeče stranke odmerilo po tar. št. 1131 ZST-1, in sicer za vsak zahtevek posebej, kar pomeni, da skupna taksna obveznost znaša 410,00 EUR. Tožeča stranka je izpodbijala zgolj podlago oz. vrednost, od katere se odmeri taksna obveznost, in ne same uporabe taksne tarife oz. odmere po višini, zato se do višine tako odmerjene sodne takse sodišču ni bilo potrebno izreči. 7. Sodišče je iz nanizanih razlogov ugovor zoper plačilni nalog zavrnilo (tretji odstavek 34a. člena ZST-1). Tožeča stranka bo morala plačati že odmerjeno sodno takso v nadaljnjih osmih dne od dne vročitve tega sklepa.

Op. št. (1): Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost (in s tem tudi vrednost spornega predmeta) po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.