Jedro

Toženec v pritožbi navaja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti ugodilo tožbenemu zahtevku komunalnega podjetja za plačilo opravljenih komunalnih storitev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi je navedlo, da je tožnik kot laična stranka v vlogi z dne 22. 8. 2021 predlagal zaslišanje odgovornega projektanta na naroku in je s tem smiselno zahteval, naj sodišče opravi narok. Po prvem in drugem odstavku 454. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče takoj, ko v sporu majhne vrednosti stranka pravočasno predlaga izvedbo naroka, narok obvezno izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi bilo o sporni zahtevi mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Ker sodišče prve stopnje naroka ni razpisalo, čeprav bi ga moralo, je po oceni sodišča druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da o zadevi ne more odločiti samo, saj je sodišče prve stopnje tisto, ki mora opraviti narok za glavno obravnavo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje toženec vlaga laično pritožbo. Navaja, da je zoper sodnike, ki so sodelovali v senatu višjega sodišča, že večkrat vložil kazensko ovadbo in zato v predmetni zadevi ne bi smeli opravljati sodniške funkcije.1 Poudarja, da toženka ni predložila niti ene same sklenjene pogodbe za dobavo toplotne energije in sanitarne vode, zato meni, da sodišče prve stopnje sploh ne bi smelo voditi tega postopka. Sklicuje se na določbe Zakona o gospodarskih javnih službah, Obligacijskega zakonika in Energetskega zakona. Navaja, da mu toženka z nezakonitim zavračanjem sklenitve po zakonu obligatornih pogodb z jasno definiranimi pogodbenimi elementi, navedenimi v 63. členu veljavnih Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mesne občine Velenje in Občine Šoštanj, onemogoča formalni naslov za reklamacije tako kvalitete oskrbe po posameznih točkah pogodbe, kot izdanih računov za pogodbeno dogovorjene storitve. Od pritožbenega sodišča zato pričakuje, da ugotovi kršitev prvega odstavka 180. člena ZPP ter o zadevi namesto višjega celjskega sodišča odloči tako, da tožbeni zahtevek zavrne in mu povrne stroške postopka, tožeči stranki pa naloži sklenitev po zakonu obligatornih pogodb za odjemalce toplotne energije in uporabnike javne službe.

4. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Opozarja, da toženec v pritožbi ne podaja nobenih pravno relevantnih pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožba zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. ZPP v prvem odstavku 357.a člena določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve prve stopnje dovoljena pritožba. Sklep sodišča druge stopnje pa je mogoče izpodbijati le iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožnik bi zato v pritožbi moral utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe, oziroma zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da tožnik teh razlogov v pritožbi ne uveljavlja. Navaja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP). Razlaga, da se to stroškovno pooblastilo uporablja tudi v pritožbenih postopkih po 357. a členu ZPP, se v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustalila (na primer sklep Cp 4/2021 in tam navedene odločbe).

1 Vrhovno sodišče je s sklepom I R 153/2023 z dne 18. 10 2023 zavrnilo tožnikov predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.