Jedro

Ena od zahtev formalno popolnega predlogaj je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna. Obravnavani predlog temu ne zadosti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 351-288(2015-62 z dne 17. 4. 2018, s katero je ta v obnovljenem postopku odločila, da gradbeno dovoljenje, št. 351-2126/2014-7 z dne 18. 11. 2014, za spremembo namembnosti (iz poslovne v stanovanjsko) dela kleti večstanovanjskega objekta na tam navedenem naslovu, izdano podjetju A., d. o. o., ostane v veljavi.

2. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da ima etažni prostor že na podlagi gradbenega dovoljenja iz leta 1993 vse individualne inštalacijske priključke (ogrevanje, elektrika, toplotna črpalka), zato do posega v skupne dele in naprav večstanovanjskega objekta ne bo prišlo in investitor soglasja ostalih etažnih lastnikov ne rabi. Nadalje pa je za ta del objekta v gradbenem dovoljenju iz leta 1993 že določena poslovna namembnost (dejavnost). Zapis v tem gradbenem dovoljenju, da bo za določitev končne namembnosti potrebno gradbeno dovoljenje, pa se po presoji Upravnega sodišča nanaša na naknadno podrobnejšo določitev poslovne namembnosti.

3. Tožniki (v nadaljevanju predlagatelji) so na Vrhovno sodišče vložili predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagali, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi naslednjega vprašanja: „Ali se lahko izda gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti dela objekta glede katerega namembnost sploh še ni določena?“

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Ena od zahtev formalno popolnega predloga torej je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna. Obravnavani predlog temu ne zadosti. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila etažnemu delu že z gradbenim dovoljenjem iz leta 1993 izrecno določena poslovna namembnost. Nadalje iz sodbe izhaja tudi stališče Upravnega sodišča, da (zato) zapis v tem gradbenem dovoljenju, da bo za določitev končne namembnosti potrebno gradbeno dovoljenje, pomeni le to, da bo gradbeno dovoljenje potrebno za naknadno podrobnejšo določitev poslovne namembnosti. Vprašanje, ki ga izpostavljajo predlagatelji, se na to stališče ne nanaša. 7. Navedeno tako pomeni, da postavljeno vprašanje nima vsebinske povezave s predstavljenim stališčem iz sodbe in da ne izpolnjujejo nujne lastnosti spornosti (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP) oziroma koneksnosti z izpodbijano sodbo. Predlagatelji želijo z njim in z navedbami v predlogu izpodbiti v postopku ugotovljeno dejansko stanje. Ker zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ki jo predlagatelj po vsebini uveljavlja v tem delu, ni revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), tudi revizije iz tega razloga ni mogoče dopustiti.

8. Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).