Jedro

Čeprav je mnenje izvedenca, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016, pa tudi od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, sodišče prve stopnje sprejelo kot prepričljivo, je materialno pravno zmotno zaključilo, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas. Zavzelo je zmotno stališče, da je bil tožnik zaradi trajne potrebe po določenih stvarnih razbremenitvah začasno nezmožen za delo za 8 ur.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 7. do 5. 8. 2016 spremeni tako, da se v tem delu tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 28. 6. 2016 in št. ... z dne 8. 6. 2016, št. ... z dne 19. 8. 2016 in št. ... z dne 6. 7. 2016 ter ugotovitev, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo (poškodba izven dela) za polni delovni čas, z a v r n e.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka odpravilo v izreku te sodbe citirano odločbo z dne 28. 6. 2016, odločbo z dne 8. 6. 2016 pa v prvem stavku prvega odstavka izreka, da je tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi poškodbe izven dela, in v drugem stavku istega odstavka, da je od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo, z II. točko izreka je odpravilo v izreku te sodbe citirani odločbi z dne 19. 8. 2016 in 6. 7. 2016 ter s III. točko izreka ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 7. do 29. 9. 2016. 2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.

V izvedenih dokazih, predvsem v izjavi o varnosti, tožnikovi izpovedi in sodno izvedenskem mnenju, ni podlage za zaključek, da je bil tožnik v spornem obdobju nezmožen za delo s polnim delovnim časom. Po ugotovitvah sodnega izvedenca in ob upoštevanju, da je tožnik nosilec dejavnosti, ter tudi njegove izpovedi, je bil zmožen za delo. Opravljal je vodstvena ter administrativna opravila, približno 3 do 4 ure dnevno. Po oceni izvedenca je bil tožnik, glede na delo, ki ga opravlja, v spornem obdobju zmožen za 4-urno delo. Tožnik je izpovedal, da je bilo voženj pred poškodbo le nekaj, zato pri delu niso bile pomembne in tudi niso bile opredeljene v izjavi o varnosti z oceno tveganja za njegovo delovno mesto. Tožnik ni predložil potnih nalogov v zvezi s službenimi potovanji niti izpisov tahografskih vložkov, čeprav se je k temu zavezal. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da je samostojni podjetnik in si kot nosilec dejavnosti delo lahko ustrezno organizira. Zaposlene je imel 4 voznike tovornih vozil. Tožnik ni bil nezmožen za delo v polnem delovnem času.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po ponovnem preizkusu zadeve v obsegu, ki je bil z revizijsko sodbo razveljavljen in vrnjen v ponovno drugostopenjsko sojenje, torej glede začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe izven dela v polnem delovnem času v obdobju od 1. 7. do 5. 8. 2016, ter v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

Ob pravilni uporabi materialnega prava namreč niti za navedeno obdobje ni mogoče zaključiti, da je bil tožnik zaradi poškodbe izven dela nezmožen za delo za polni delovni čas.

Predmet spora in dosedanji potek postopka

5. V obravnavanih predsodnih upravnih postopkih je bilo z odločbo z dne 8. 6. 2016 in z dne 28. 6. 2016 odločeno, da je tožnik od 4. 6. do 30. 6. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, od 1. 7. do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi poškodbe izven dela in od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo. Z odločbo z dne 6. 7. 2016, potrjeno z odločbo z dne 19. 8. 2016 je bil predlog za odobritev polnega bolniškega staleža od 1. 7. 2016 dalje zavrnjen.

6. Sporno je torej bilo, ali je tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času ali ne, in ali je od 6. 8. do 29. 9. 2016 zmožen za delo ali ne. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bil tožnik v celotnem vtoževanem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela.

7. Pritožbeno sodišče je v obravnavanem primeru enkrat že odločalo2. Toženčevi pritožbi je s I. točko izreka delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je s I/I. točko izreka odpravilo odločbo z dne 28. 6. 2016, odločbo z dne 8. 6. 2016 pa spremenilo tako, da je tožnik začasno nezmožen za delo (poškodba izven dela) od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016, od 6. 8. 2016 dalje do 29. 9. 2016 je zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (poškodba izven dela), s I/II. točko izreka je odpravilo odločbi z dne 19. 8. 2016 in z dne 6. 7. 2016 in z I/III. točko izreka tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za polni delovni čas od 6. 8. 2016 do 29. 9. 2016, zavrnilo.

V preostalem je z II. točko izreka pritožbo toženca, torej glede s sodbo sodišča prve stopnje ugotovljenega polnega bolniškega staleža od 1. 7. do 5. 8. 2016 zaradi poškodbe izven dela, zavrnilo.

Razsojeno je torej bilo, da je tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 začasno nezmožen za delo (za polni delovni čas), od 6. 8. do 29. 9. 2016 pa je bil začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela za polovični delovni čas.

8. Vendar je takšno odločitev revizijsko sodišče ob ugoditvi toženčevi reviziji razveljavilo v I/I. in I/II. točki izreka glede začasne nezmožnosti za delo od 1. 7. do 5. 8. 2016 in glede izpodbijanih odločb, vse le v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 7. do 5. 8. 2016 in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v ponovno sojenje. Opozorilo je, da je bil po mnenju sodnega izvedenca tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, enako pa tudi v obdobju od 6. 8. 2016 dalje. Čeprav je pritožbeno sodišče, kot že sodišče prve stopnje, izvedensko mnenje sprejelo kot prepričljivo, je z v reviziji izpodbijanim delom sodbe, torej glede obdobja od 1. 7. do 5. 8. 2016 odločilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo za polni delovni čas.

Ob pravnomočni odločitvi, da je bil tožnik od 6. 8. do 29. 9. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela za polovični delovni čas, je s sedaj obravnavanim delom pritožbe, sporno le še, ali je bil od 1. 7. do 5. 8. 2016 začasno nezmožen za delo za polni ali skrajšani delovni čas.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)3. Po 80. členu ZZVZZ je izbrani osebni zdravnik pooblaščen tudi za ugotavljanje nezmožnosti za delo in drugih razlogov za začasno zadržanost od dela do 30 dni. O začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih odloča imenovani zdravnik. Zadržanost od dela zavarovanca nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da je začasno nesposoben opravljati svoje delo zaradi bolezni ali poškodbe (81. člen ZZVZZ).

Zavarovanec je začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje njegovo stanje oziroma delovno zmožnost. Za zavarovanca, ki opravlja samostojno dejavnost, se upošteva delo, ki ga opravlja v okviru te samostojne dejavnosti, torej glede na pretežne zahteve oziroma glavne obremenitve pri delu.

Bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera in odločitev pritožbenega sodišča

10. Pritožbeno sodišče je že v predhodni odločitvi poudarilo, da je potrebno pri delu tožnika, ki kot samostojni podjetnik opravlja dejavnost avtoprevozništva, upoštevati, da 4 ure dnevno, torej polovico delovnega časa, opravlja administrativno vodstvena, organizacijska in podobna dela, drugo polovico pa delo voznika C kategorije, dela v avtomehanični delavnici ter podobna dela. Postavljen sodni izvedenec medicine dela je ob upoštevanju takšnega dela v okviru opravljanja dejavnosti ocenil, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, enako pa je zaključil tudi za obdobje od 6. 8. 2016 dalje. Čeprav to sploh ni predmet tega postopka, je sočasno ocenjeval celo tožnikovo invalidnost in poudaril, da bi že od 1. 7. 2016 dalje poleg časovne potreboval tudi stvarne razbremenitve (brez vožnje vozil C kategorije, brez dela na višini, brez dvigovanja ali prenašanja bremen nad 10 kg, brez dela, kjer se zahteva izrazita soročnost, grobo moč levice in brez dvigovanja rok nad višino ramen).

11. Čeprav je sodno izvedensko mnenje in torej oceno izvedenca, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016, pa tudi od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, sodišče prve stopnje sprejelo kot prepričljivo, je materialno pravno zmotno zaključilo, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas. Zavzeto je namreč zmotno stališče, da je bil tožnik zaradi trajne potrebe po določenih stvarnih razbremenitvah začasno nezmožen za delo za 8 ur. Čeprav v ZZVZZ niti Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ)4 res ni pravne podlage, da bi toženec določal fizične razbremenitve pri delu, je v okoliščinah konkretnega primera, ko tožnik polovico delovnega časa opravlja administrativno vodstvena in organizacijska dela, drugo polovico pa dela voznika C kategorije ter dela v avtomehanični delavnici, ob prepričljivem mnenju sodnega izvedenca, da je bil tožnik tudi od 1. 7. do 5. 8. 2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, materialno pravno pravilno mogoče zaključiti le, da je bil, enako kot v obdobju od 6. 8. do 29. 9. 2016, tudi v obravnavanem obdobju od 1. 7. do 5. 8. 2016 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, kot je bilo o tem delu odločeno že v predsodnem upravnem postopku. Glede na vrsto in naravo fizičnih razbremenitev, ki jih tožnik po mnenju sodnega izvedenca trajno potrebuje pri delu oziroma pri opravljanju dejavnosti, se te omejitve očitno nanašajo le na delo voznika in opravljanje dela v avtomehanični delavnici. Pomeni lahko le, da je bil tožnik v polovičnem delovnem času zmožen za administrativna, vodstvena, organizacijska in podobna dela brez omejitev. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno. Ugotavljanje invalidnosti, torej trajne nezmožnosti za delo seveda ne more biti predmet tega postopka.

12. Glede na vse obrazloženo je bilo potrebno pritožbi toženca v še preostalem delu na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP ugoditi in ob pravilni uporabi materialnega prava sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 7. do 5. 8. 2016 spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe. Torej v tem delu tožbeni zahtevek na odpravo odločb z dne 28. 6. 2016, z dne 8. 6. 2016, z dne 19. 8. 2016 in z dne 6. 7. 2016 ter ugotovitev, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo (poškodba izven dela) za polni delovni čas, zavrniti.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Psp 193/2017 z dne 21. 9. 2017. 3 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 33/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.