Jedro

Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroža dejavnost tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Navajala je, da že leto dni ne posluje, kar je posledica ravnanja tožene stranke, ki jo je onemogočila. Tožeča stranka ima v prostorih tožene stranke svoje premoženje, do katerega ne more priti, sedaj pa to uporablja tretja oseba. Tožeča stranka se ukvarja s tem, ko priti do poplačila svojih terjatev in obveznosti upnikom. Dokazala je, da ima dalj časa blokiran transakcijski račun, ki je že zaprt in nima dostopa do finančnih sredstev. Račun je blokiran zaradi izvršbe tožene stranke. Njena terjatev je izkazana z visoko stopnjo verjetnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke med drugim zato, ker ni dokazala, da ne zmore plačila sodne takse v višini 3.511,00 EUR brez škode za svojo dejavnost. Tožeča stranka ne poda konkretnih navedb o tem, s kakšno dejavnostjo se ukvarja, kaj šele, da bi plačilo sodne takse ogrožalo izvajanje te dejavnosti. Zato njene navedbe niso dovolj konkretizirane. Tako je že razsodilo Višje sodišče v Ljubljani v primerljivi zadevi I Cpg 674/2012. 5. Pritožbeno sodišče lahko samo ugotovi, da tudi v pritožbi tožeča stranka ne pojasni svoje dejavnosti, ampak le ozadje spora in obrazlaga utemeljenost svoje terjatve. Ne pove, s čem se ukvarja in zakaj bi plačilo 3.511,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost. Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroženo dejavnost tožeče stranke (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Brez podatkov o dejavnosti tožeče stranke pa predloženi dokazi ne zadoščajo, saj tudi v pritožbi ni trditvene podlage v zvezi z dejavnostjo.

6. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 365. člena ZPP.