Jedro

Izvedenec je na podlagi predloženega gradiva podal svoje mnenje, ki je strokovno, temeljito, jasno in natančno, brez očitnih pomanjkljivosti ali nedoslednosti. Pojasnil je tudi, da bi v določenih drugačnih okoliščinah (ob dodatnem gradivu in katerem) lahko opravil natančnejšo preiskavo. Toda ne drži, da bi bil dolžan izvedenec sodišče pozivati na dodatno gradivo, saj so stranke tiste, ki ga morajo priskrbeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za preiskave rokopisov dr. A. A. priznalo nagrado in stroške za opravljeno izvedensko delo v skupnem znesku 475,29 EUR bruto ter odredilo izplačilo iz založenega predujma, ki ga je založil toženec.

2. Zoper sklep se toženec pritožuje in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje. Pojasnjuje, da v pravdi trdi, da je Sporazum z dne 18.8.2015 ponarejen, saj podpis na tej listini ni njegov. Navaja, da izvedenec v podanem mnenju ni uspel priti do zaključka, ali je podpis ponarejen, ker je imel na voljo le fotokopijo listine, za bolj natančno preiskavo pa bi moral imeti original in šest do deset primerjalnih podpisov iz spornega časovnega obdobja. Toženec je sodišču naknadno to dostavil, vendar bi izvedenec to lahko zahteval že predhodno. Izvedenec dopolnitve še ni izdelal in tudi še ni bil zaslišan, zato je sklep o njegovi nagradi preuranjen. Sklicuje se na sklepa VSL Cpg 633/2019 in VSK I Cp 1489/2006. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži, da stalni sodni izvedenec za preiskave rokopisov dr. A. A. ni dokončal svojega dela in da zato do nagrade še ni upravičen. Njegova pisna ekspertiza z dne 15. 8. 2022 se nahaja v sodnem spisu pod redno številko 97 in obsega 10 strani. V njej je obrazloženo odgovorjeno na vsa vprašanja sodišča iz sklepa z dne 13. 7. 2022. Pravilnost ali koristnost mnenja za stranko oz. vsebinske pripombe nanj niso kriteriji za presojo upravičenosti do nagrade.

5. Pritožba korektno citira sklep tukajšnjega pritožbenega sodišča I Cpg 633/2019 („Po določbi 249. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. (...) Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je v dokaznem postopku zastavilo sodišče. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po 2. odst. 51. člena Pravilnika nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida oziroma mnenja. Izvedensko delo je namreč treba obravnavati kot celoto in izvedenčevega odgovora na pripombe pravdnih strank k mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja tako zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju.“) Vendar iz povzetega jasno izhaja, da je šlo tam za drugačno situacijo, namreč za plačilo nagrade in stroškov za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, kar je bilo v tisti konkretni situaciji ocenjeno kot del osnovnega mnenja, zaradi česar izvedenec ni bil upravičen do dodatne nagrade. Tu pa je osnovno mnenje korektno opravljeno in pod pritožbo je pravica izvedenca do osnovne nagrade.

6. Ni dvoma, da je na podlagi predloženega gradiva izvedenec podal svoje mnenje; slednje je strokovno, temeljito, jasno in natančno ter brez očitnih pomanjkljivosti ali nedoslednosti. Torej ne drži, da ga zaradi pomanjkanja gradiva ni mogel podati. Pojasnil pa je, da bi v določenih drugačnih okoliščinah (ob dodatnem gradivu in katerem) lahko opravil natančnejšo preiskavo. Toda ne drži, da je ni opravil in da bi bil dolžan sodišče pozivati na dodatno gradivo, saj so stranke tiste, ki ga morajo priskrbeti (7. in 212. čl. ZPP). Pritožba se v tem napačno sklicuje na 2. odst. 252 čl. ZPP in na zadevo VSK 1489/2006, češ da se mora v primeru, kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, potrebne za izdelavo mnenja, s tako zahtevo obrniti na sodišče, ki mora o tem odločiti. Tam je šlo za to, da se je določena izvedenka samoiniciativno obrnila na izvedenko druge stroke in je šlo za s tem v zvezi nastale stroške. Tu pa je izvedenec korektno in izrecno podal mnenje na podlagi tega, kar mu je bilo predloženo. Zato je do nagrade upravičen.

7. Pritožba torej ni utemeljena. Ker odmera stroškov in nagrade niti ni posebej oz. konkretno izpodbijana, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).