Jedro

Sodišče, ki je postopek prekinilo, bi tudi samo naletelo na identično procesno situacijo, kar pomeni, da ni smotrno in ne bi pospešilo postopka, če bi se iskanja odgovora na predhodno vprašanje lotilo samo.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek do pravnomočne odločitve o tem, kdo so dediči po med postopkom umrlem dediču zapustnice.

2.Pritožnica to odločitev izpodbija, ker meni, da bi moralo sodišče, ki vodi zapuščinski postopek po pokojni sestri, samo rešiti predhodno vprašanje, kdo so dediči po za zapustnico umrlem bratu, saj bi bilo tako ravnanje smotrno, ekonomično, pospešilo bi postopek in preprečilo nepotrebno odlašanje. Pritožnica opozarja, da zaradi starosti oporočnih dedičev obstaja nevarnost, da bo postopek zaradi smrti še katerega od njih ponovno prekinjen in se posledično ne bo končal v razumnem roku. Izpodbijani sklep je sodišče izdalo šele 6. 5. 2026, čeprav je brat (dedič) umrl že 28. 6. 2025. Sodišče bi lahko opravilo vsaj poizvedbo, ali so dediči v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani podali dedne izjave, da bi jih v primeru sprejema zapuščine vključilo v ta postopek. Pritožnico skrbi, da prazna nepremičnina, ki ji jo je namenila sestra in za katero plačuje obratovalne stroške, propada in izgublja na vrednosti. Predlaga, da sodišče spoštuje jasno izraženo voljo zapustnice, da stanovanje v A. deduje pritožnica. Višje sodišče naj izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, naj samo reši predhodno vprašanje.

3.Preostali (sodišču znani) dediči na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je med zapuščinskim postopkom umrl eden od oporočnih dedičev, ki v postopku ni imel pooblaščenca. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z določbo 163. člena Zakona o dedovanju - ZD, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, kdo so dediči po umrlem zapustničinem dediču. Ob tem je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da odločitev o prekinitvi postopka ni avtomatična posledica situacije, ko se predhodno vprašanje zastavi, pač pa je treba ob tem (ko ni sporno, da vzporedno tekoča zadeva predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki se obravnava) pretehtati, ali je odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Glede na pridobljene informacije s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki vodi zapuščinski postopek po pokojnem B. B. pod opr. št. VI D 2170/2025 in v katerem je bila že razglašena oporoka, med strankami (zakonitimi in oporočnimi dediči) pa poteka izmenjava vlog, je sodišče prve stopnje presodilo, da je bolj smotrno, da postopek prekine in se nadaljuje potem, ko bo zapuščinski postopek po dediču B. B. pravnomočno končan.

6.Pritožbeno sodišče taki odločitvi pritrjuje. Tudi sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep, bi namreč moralo za rešitev predhodnega vprašanja (ponovno) opraviti vsa procesna dejanja, ki so bila v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani že opravljena. Zato pritožnica s časovnega vidika ne bi prav ničesar pridobila, če bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da pri predhodnem vprašanju ne gre za preprosto, enostavno ugotovitev podatkov o dedičih umrlega dediča, pač pa med njegovimi zakonitimi in oporočnimi dediči obstaja nasprotje interesov oz. spor. Sodišče, ki je postopek prekinilo, bi tako tudi samo naletelo na identično procesno situacijo, kar pomeni, da ni smotrno in ne bi pospešilo postopka, če bi se iskanja odgovora na predhodno vprašanje lotilo samo.

7.Sicer pa je za odločitev o utemeljenosti pritožbe pravno odločilno tudi dejstvo, da je med (zapuščinskim) postopkom umrl udeleženec, ki ni bil zastopan po pooblaščencu. To pa je okoliščina, ki po določbi 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP povzroči, da je postopek že po samem zakonu prekinjen, saj dejstvo smrti stranke onemogoča njegov nadaljnji tek. Sklep, ki ga izda sodišče, je v takem primeru (le) ugotovitvene narave. Dedičevim dedičem je namreč treba omogočiti sodelovanje v postopku in podajo dednih izjav. Se pa iz navedenega razloga prekinjeni postopek nadaljuje, ko ga dediči ali skrbnik zapuščine prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8.Ker pa se v konkretnem primeru kaže, da je ugotavljanje dedičev po pokojnem dediču zapleteno in sporno, je odločitev, da se bo postopek nadaljeval, ko bo matično sodišče o tem vprašanju pravnomočno odločilo, pravilna, saj bi bilo v nasprotju ravno s pravico do sojenja v razumnem roku (za kar se zavzema pritožnica), da bi se postopek, prekinjen po samem zakonu zaradi smrti udeleženca postopka, ponovno prekinjal zaradi rešitve spornega predhodnega vprašanja, kdo so osebe, s katerimi se bo postopek nadaljeval oz. kdo so osebe, ki naj jih sodišče kot pravne naslednike umrlega dediča pozove na prevzem postopka.

9.V pritožbi izražena skrb pritožnice o propadanju nepremičnine, ki ji jo je naklonila pokojna sestra in za katero jo bremenijo obratovalni stroški, pa tudi ni razlog, ki bi preprečil po sili zakona nastalo prekinitev postopka.

10.Posledično je pritožbeno sodišče (po četrtem odstavku 366. a člena ZPP v senatni sestavi) po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj ne pritožbeno uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani (353. in 366. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11.Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju moralo redno spremljati oz. preverjati potek zapuščinskega postopka VI D 2170/2025 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, po potrebi vpogledati spis in ugotoviti, ali so morda že podani pogoji za poziv dedičevim dedičem na prevzem postopka in nato prekinjeni postopek nadaljevati. Po določbi tretjega odstavka 208. člena ZPP se namreč v vseh primerih prekinjeni postopek nadaljuje, takoj ko razlog za prekinitev preneha1.

-------------------------------

1 Tako sklep VSL II Cp 1391/2022 z dne 9. 11. 2022