Jedro

Objektivna nepristranskost bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnika opravlja mož ene od pravdnih strank. Ker gre po strokovnosti in stažu za znanega sodnika, dejstvi, da se je pred letom in pol upokojil in da je pretežno sodil v sporih z drugega pravnega področja, kot pa je obravnavan spor, ne izključujeta vtisa pristranskosti sodišča.

Izrek

Za odločanje v zadevi v pritožbenem postopku se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se je tožena stranka pritožila in obenem predlagala delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je tožnica žena višjega sodnika A. A., ki je obenem nastopal tudi kot njen pooblaščenec v pravdi. Ker gre za znanega sodnika z dolgim sodniškim stažem na sodišču, ki je pristojno odločati v pritožbenem postopku, in ki je v kolegialnih odnosih z drugimi sodniki tega sodišča, bi bilo neprimerno, če bi o pritožbi odločilo Višje sodišče v ... Ker tožena stranka ne vidi možnosti, da bi to sodišče lahko sestavilo senat, ki bi lahko povsem nepristransko odločil o pravicah in obveznostih obeh pravdnih strank, pri čemer se spor tiče premoženja, ki je skupno premoženje tožnice in njenega moža, meni, da so podani drugi tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP.

2. V odgovoru na pritožbo je tožnica nasprotovala predlogu. Navedla je, da je njen mož upokojen že od 31. 12. 2009, sicer pa je bil sodnik na gospodarskem oddelku višjega sodišča in z drugimi sodniki, tudi sodniki civilnega oddelka, ni imel posebnih stikov. Iz tega razloga tožnici ni mogoče odreči pravnega varstva. Prav tako tudi ne gre za skupno premoženje tožnice in njenega moža, saj je stanovanje, v zvezi s katerim teče spor, posebno premoženje tožnice.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi V obravnavanem primeru so tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča podani. Med tehtne razloge za delegacijo namreč sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže v izključitvi slehernega dvoma, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja zato ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. Objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu, sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnika opravlja mož ene od pravdnih strank. Kot poudarja toženka, gre po strokovnosti in stažu za znanega sodnika, zato dejstvi, da se je pred letom in pol upokojil in da je pretežno sodil v sporih z drugega pravnega področja, kot pa je obravnavan spor, ne izključujeta vtisa pristranskosti sodišča. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi v pritožbenem postopku določilo Višje sodišče v Ljubljani. Tožnica zmotno meni, da ji bo na ta način odvzeto pravno varstvo, saj ji je to zagotovljeno, le da pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.