Jedro

Iz listin izhaja, da je tožnik še pred vložitvijo tožbe Azilni dom samovoljno zapustil in se v Azilni dom ni vrnil do 9. 5. 2018. ZMZ-1 v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Pristojni organ o tem izda sklep o ustavitvi postopka (šesti odstavek 49. člena ZMZ-1 oziroma tretji odstavek 50. člena ZMZ).

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 5. 5. 2018 priporočeno po pošti vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite kot očitno neutemeljeno. Tožbo vlaga zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov upravnega spora v priglašeni višini.

2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Poleg tega sodišču sporoča, da je tožnik dne 4. 5. 2018 samovoljno zapustil Azilni dom, kjer je bil nastanjen in da se do priprave odgovora na tožbo (dne 9. 5. 2018) ni vrnil. 3. Tožba ni dovoljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Iz navedenega izhaja, da mora oseba, ki zahteva sodno varstvo, za to izkazati svoj pravni interes, kar pomeni, da mora biti izkazano, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje pravnega položaja, v katerem se oseba nahaja, in ki ga brez vložene tožbe ne bi mogla doseči. Pravni interes je torej procesna predpostavka za tožbo in mora obstajati ves postopek, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

5. Iz listin, ki so v spisu, konkretno iz izpisa iz uradne evidence Azilnega doma na dan 9. 5. 2018, izhaja, da je tožnik dne 4. 5. 2018 in torej še pred vložitvijo tožbe, Azilni dom samovoljno zapustil in se v Azilni dom ni vrnil do 9. 5. 2018. 6. Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Pristojni organ o tem izda sklep o ustavitvi postopka (šesti odstavek 49. člena ZMZ-1 oziroma tretji odstavek 50. člena ZMZ).

7. Glede na povedano je tožnik s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil. To pa obenem pomeni, da je s potekom predpisanega roka treh dni prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo, s katero napada odločitev, da se njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrne. Stališče, da prosilci, ki samovoljno zapustijo azilni dom ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka, je večkrat do sedaj sprejelo naslovno sodišče (npr. v zadevah I U 1374/2015 z dne 7. 10. 2015 in I U 654/2016 z dne 6. 5. 2016, 656/2018 z dne 11. 4. 2018) in tudi že Ustavno sodišče (npr. v zadevah Up 3936/07 z dne 4. 7. 2008 in Up 805/08 z dne 5. 3. 2009).

8. Ker torej tožnik v zadevi ne izkazuje več pravnega interesa, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.

9. Podporo in pravno pomoč prosilcem v postopkih po določbah ZMZ-1 na Upravnem sodišču dajejo svetovalci za begunce, ki imajo skladno z 11. členom tega zakona pravico do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov za opravljeno pravno pomoč iz sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s Pravilnikom o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce. Ker po specialni ureditvi odločanje o stroških upravnega spora spada v upravno pristojnost, je sodišče o stroških postopka na podlagi 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 odločilo tako, kot izhaja iz izreka.