Jedro

Procesni roki, tako zakonski kot sodni, se ne računajo na enak način, kot se računajo roki glede zastaranja pregona za prekršek in izvršitev sankcij (materialni roki). Tako se procesni roki, torej tisti roki, v katerih je potrebno opraviti neko procesno dejanje pred sodiščem, za razliko od materialnih rokov računajo od naslednjega dne, ko je bilo opravljeno dejanje, ali ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog storilca B. J. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prepozen in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec zaradi kršitve pravil postopka in napačnega izračuna rokov za vložitev predloga za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V pritožbi navaja, da je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja postal pravnomočen 25. 10. 2012 in da je glede na pravila o štetju rokov iz drugega odstavka 88. člena Zakona o kazenskem postopku po katerem se ura ali dan, ko je bila opravljena vročitev ali naznanitev oziroma ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok, ne šteje v rok, temveč se za začetek roka vzame prva naslednja ura oziroma prvi naslednji dan 15 dnevni rok za vložitev predloga začel teči en dan po pravnomočnosti torej s 26. 10. 2012 in se je iztekel 9. 11. 2012, ko je predlog tudi bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Kot navaja storilec v pritožbi, drugi odstavek 202. d člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko vloži storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v 15. dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V skladu s 3. alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1 se v rednem postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o rokih, v drugem odstavku 88. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerega se tudi sklicuje storilec v pritožbi, pa je določeno, da se ura ali dan, ko je bila opravljena vročitev ali naznanitev, oziroma ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok, ne šteje v rok, temveč se za začetek roka vzame prva naslednja ura oziroma prvi naslednji dan. Procesni roki, tako zakonski kot sodni, se ne računajo na enak način, kot se računajo roki glede zastaranja pregona za prekršek in izvršitev sankcij (materialni roki). Tako se procesni roki torej tisti v katerih je potrebno opraviti neko procesno dejanje pred sodiščem, za razliko od materialnih rokov, računajo od naslednjega dne, ko je bilo opravljeno dejanje ali ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok.

Glede na obrazloženo tako ni dvoma, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, določen v drugem odstavku 202. d člena ZP-1, procesni rok saj je to rok, v katerem je storilec dolžan opraviti določeno procesno dejanje v postopku (vložiti predlog), zato se za njegovo štetje uporabljajo določbe drugega odstavka 88. člena ZKP v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1. Ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah, da je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja postal pravnomočen 25. 10. 2012, je glede na zgoraj pojasnjeno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je s tem dnem tudi začel teči 15-dnevni rok za vložitev predloga za pogojno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter posledično zaključek, da se je ta rok iztekel v četrtek 8. 11. 2012. Storilec namreč v pritožbi pravilno navaja, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči naslednji dan po nastopu pravnomočnosti, torej 26. 10. 2012 in se je iztekel 9. 11. 2012, kar pomeni, da je storilčev predlog vložen 9.11.2012 priporočeno po pošti, kot je razvidno iz prejemne štampiljke, odtisnjene na storilčevem predlogu na list. št. 16 in pisemske ovojnice, ki je pripeta k temu predlogu, bil pravočasen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je odločilo, da se storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne zavrže (deveti odstavek 163. člena ZP-1).

V posledici takšne odločitve bo moralo prvostopenjsko sodišče storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložen 9. 11. 2012 presojati vsebinsko in odločiti o njegovi utemeljenosti.