Jedro

Tožnik mora ob umiku izrecno zatrjevati, da ga vlaga zato, ker je nasprotnik izpolnil zahtevek, če hoče uspešno terjati povrnitev svojih stroškov. Trditev, da je bila vložitev tožbe potrebna, ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (2. in 3. odstavek izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zaradi umika tožbe, obenem pa je tožečo stranko zavezalo, da mora prvotoženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške pravdnega postopka v znesku 30.590,00 SIT. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov je zavrnilo. Proti stroškovnemu delu sklep se pritožuje tožeča stranka. Sklicuje se na pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Uveljavlja, da je iz spisovne dokumentacije jasno razvidno, da je bila tožba potrebna in da je med strankama obstojal sporazum glede eventuelnega umika tožbe, v kolikor bo pri tožeči stranki pozitivno rešena vloga drugotožničinega moža za rešitev stanovanjskega vprašanja. Zaradi tega je bil tudi za nedoločen čas preložen za dne 21.6.1999 razpisani narok za glavno obravnavo. Tožena stranka zaradi navedenega v svoji vlogi o umiku z dne 10.8.1999 potemtakem, da sploh ni bila dolžna navesti zakaj umika tožbo, saj so bila dejstva v tej zvezi tako sodišču prve stopnje kot tudi obema toženima strankama znana. Tožeča stranka zato prvenstveno predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa z nalogom, da sta ji toženi stranki dolžni povrniti njene stroške pravdnega postopka, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožnik, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki stroške, razen, če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Takšno besedilo pa tožniku nalaga, da mora ob umiku izrecno navesti, da tako ravna, ker je nasprotna stranka izpolnila zahtevek. Tega pa tožeča stranka v konkretni zadevi ni naredila, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Takšne trditve tudi v pritožbi ni zaslediti, saj tožeča stranka v njej govori le o tem, da je bila tožba potrebna, kar pa glede na že povzeto dikcijo 1. odstavka 158. člena ZPP ne zadošča. Ker tožeča stranka s svojo pritožbo ni uspela, jo je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določbo 2. točke 380. člena ZPP potrdilo izpodjani stroškovni del sklepa sodišča prve stopnje.