Namestitev videonadzorne kamere na hišo

Datum

15.11.2024

Številka

07121-1/2024/1379

Kategorije

Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 4. 11. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede namestitve videonadzorne kamere na vašo hišo, in sicer zaradi spremljanja dogajanja ponoči, ko se na območju vaše hiše zbira mladina in povzroča nemir. Ker je hiša neposredno ob pločniku, bi kamera zajemala tudi del pločnika. Zanima vas tudi, ali so posnetki ustrezen dokaz, da podate prijavo na policijo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se Splošna uredba (na kar je vezana pristojnost IP) načeloma ne uporablja, razen v določenih primerih, med drugim tudi, če videonadzor pomeni snemanje javnega prostora (v tem primeru bi torej lahko šlo za sum kršitve varstva osebnih podatkov).

V kolikor se z videonadzorom snema javno površino (na primer pločnik), morate za tako obdelavo osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago po Splošni uredbi, in sicer bi v poštev najverjetneje prišla točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji.

Glede dopustnosti uporabe foto in video posnetkov v kazenskem postopku pojasnjujemo, da sodišča oziroma pristojni organi vsak konkreten primer presojajo posebej, saj je presoja dopustnosti odvisna od okoliščin konkretnega primera.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Konkretno to pomeni, da če posameznik videonadzor izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se taka obdelava podatkov praviloma šteje kot obdelava za osebno uporabo in domače potrebe. Videonadzor izključno svoje posesti v vsakem primeru zapade pod domačo uporabo. Skladno z 18. uvodno izjavo k Splošni uredbi pa je uporaba podatkov za lastne, domače namene presežena, če posameznik videonadzor izvaja ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti. Uporaba za osebne oz. domače potrebe je presežena npr. tudi v primeru, da posameznik posnetke posreduje nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavi na internetu oziroma, kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora.

Za obdelavo v smislu Splošne uredbe prav tako ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh niso določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga).

V kolikor pa posameznik videonadzorne posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo (in so na njih posamezniki določljivi), oziroma, kadar videonadzor pomeni snemanje javnega prostora, lahko gre za sum kršitve varstva osebnih podatkov. Nujno pa je opozoriti, da lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko za to obstaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-2 oz. Splošne uredbe in ko je to v javnem interesu, ker zatrjevana kršitev predstavlja znaten vpliv na varstvo zasebnosti prizadetega posameznika oz. družbe kot celote. IP tako praviloma ne uvede inšpekcijskega postopka v primeru, ko snemanje s strani fizične osebe sicer zajema (deloma) javni prostor, vendar pa fizična oseba take posnetke uporablja za svoje domače in ne komercialne namene, jih ne posreduje nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavi na internetu oziroma če posledice takega snemanja, četudi (deloma) izven zasebnega prostora, nimajo znatnega vpliva na zasebnost posnetih. Za obstoj utemeljenega suma kršitve morajo biti podani konkretni dokazi (npr. konkretni videoposnetek ali posnetek zaslonske slike), da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali da posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo.

V kolikor se torej z videonadzorom snema javno površino (na primer pločnik), skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo v tem delu ne bo šlo za domačo uporabo, zato morate za tako obdelavo osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago po Splošni uredbi, in sicer bi v poštev najverjetneje prišla točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Navedeno je treba presojati v konkretnem primeru, kar pa je naloga upravljavca in bi se IP do zakonitosti videonadzora lahko opredelil zgolj v konkretnem inšpekcijskem postopku.

Ob tem IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

Glede vašega vprašanja, ali so posnetki ustrezen dokaz, da podate prijavo, pa pojasnjujemo, da dopustnost uporabe foto in video posnetkov v kazenskem postopku sodišča oziroma pristojni organi za vsak konkreten primer presojajo posebej, saj je presoja dopustnosti odvisna od okoliščin konkretnega primera.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka