Jedro

Glede na čas gradnje (od leta 1971 do leta 1975 oz. 1976) je treba v obravnavani zadevi uporabiti pravila ODZ. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je že sprejeto stališče, da je lahko v času gradnje po uveljavitvi ZTLR nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču originarno pridobil lastninsko pravico le izjemoma pod pogoji iz 25. člena navedenega zakona, v nobenem primeru pa ni mogel na tak način pridobiti lastninske pravice nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču spričo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ v času pred uveljavitvijo ZTLR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v drugem sojenju) ugodilo tožbenemu zahtevku iz tožbe in tožencu naložilo, da je dolžan tožnici vrniti v nepreklicno last in posest parc. št. 1136/5, vl. št. 1080, k. o. ..., ter z nje odstraniti zgrajen prizidek in ostali del zgradbe ter vzpostaviti prejšnje stanje (1. točka izreka). Tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe za ugotovitev, da je toženec lastnik parc. št. 1136/5, vl. št. 1080, k. o. ..., in za izstavitev zemljiškoknjižne listine za navedeno nepremičnino na njegovo ime, pa je zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca (zoper sodbo) zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. S sklicevanjem na mednarodne pogodbe skuša predstaviti sklep, da sporno zemljišče (parc. št. 1136/5, k. o. ...) v času gradnje ni bilo v družbeni lastnini. Poudarja, da se njegovi gradnji do leta 2004 nihče ni upiral (in se ob tem sklicuje na 25. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR), ter da je imel za gradnjo spornega prizidka ustrezno upravno dovoljenje. Meni, da je sporno zemljišče pridobil z gradnjo na tujem zemljišču in priposestvovanjem. Ne sprejema zaključkov sodišč prve in druge stopnje, da ni bil dobroveren. Zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek po tožbi zavrne, zahtevku po nasprotni tožbi pa ugodi; podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistvena in nosilna značilnost kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je sodbo sodišča druge stopnje vsekakor mogoče preizkusiti (izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih), očitana procesna kršitev ni podana.

7. V obravnavani zadevi je sporno, kdo je lastnik zemljišča parc. št. 1136/5, k. o. ... (v nadaljevanju: sporno zemljišče), katerega zemljiškoknjižna lastnica je tožnica (na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 3. 1989), v posesti pa ga ima toženec, ker je na njem zgradil prizidek.

8. Neizpodbojne dejanske ugotovitve [da se je gradnja vršila med leti 1971 in 1975 oz. 1976, ko je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini, česar se je toženec zavedal; in da je bilo tožencu (graditelju) 26. 8. 1971 izdano gradbeno dovoljenje (za prizidek) le za parc. št. 1135, k. o. ..., ta pa je kljub temu gradil preko meje, t. j. na tujem zemljišču] omogočajo le materialnopravni sklep, da graditelj ni bil v dobri veri glede lastninskega statusa spornega zemljišča, na katerem je gradil(1).

9. Glede na čas gradnje (od leta 1971 do leta 1975 oz. 1976) je treba v obravnavani zadevi uporabiti pravila Občnega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ), saj je ZTLR začel veljati šele 1. 9. 1980. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je že sprejeto stališče, da je lahko v času gradnje po uveljavitvi ZTLR nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču originarno pridobil lastninsko pravico le izjemoma pod pogoji iz 25. člena navedenega zakona (glej Poročilo VS SL, št. II/1987 str. 19-20), v nobenem primeru pa ni mogel na tak način pridobiti lastninske pravice nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču spričo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ v času pred uveljavitvijo ZTLR(2). Upoštevajoč navedeno se torej izkaže zaključek sodišč prve in druge stopnje, da toženec z gradnjo na tujem zemljišču ni pridobil lastninske pravice na spornem zemljišču, za materialnopravno pravilen.

10. Glede revizijske teze, da naj bi toženec sporno zemljišče priposestvoval, pa zadostuje že odgovor, da nedobroverni posestnik niti po določbah ZTLR niti po pravnih pravilih ODZ ni mogel uveljavljati priposestvovanja.

11. Ostale revizijske trditve glede na že obrazloženo niso odločilne in zato nanje ni potrebno posebej odgovarjati.

12. Ker tožnik z nasprotno tožbo za ugotovitev lastninske pravice (na spornem zemljišču) ni uspel, je sodišče materialnopravno pravilno ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku.

13. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo toženca kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Sporno zemljišče je prešlo v zasebno last pravnega prednika tožnice leta 1987. Op. št. (2): Primerjaj zadevo II Ips 379/2005.