Jedro

Tožnik je v upravnem postopku izdaje sklepa o davčni izvršbi - pritožbi, in ob vložitvi prošnje za BPP, enako pa navaja v tožbi, nasprotoval plačilu obveznosti iz sklepa o davčni izvršbi, ker je za vse v zvezi z vozilom, ki ga je prodal, pooblastil A. A. Vendar pa navedeni argument nima vsebine ugovorov s katerimi bi bil zoper sklep o davčni izvršbi tožnik lahko uspešen (143. člen ZDavP-2), namreč gre za ugovor, s katerim bi lahko izpodbijal izvršilni naslov, kar pa ob izdaji sklepa o davčni izvršbi ni več mogoče, kar mu je organ v upravnem postopku in tudi v izpodbijani odločbi pravilno pojasnil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Finančne uprave RS o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, št. DT 4933-92951/2020-3 z dne 23. 9. 2020, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-498-2-240/2020-2 z dne 19. 5. 2021, za zastopanje pred sodiščem prve stopnje ter kot oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka. V obrazložitvi navaja, da so bili v času izdaje sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova sredstva izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo in izdajo, kot izhajajo iz zakona, torej je že na prvi pogled očitno, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

2. Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo iz razloga nepravilne ali zmotne uporabe materialnega prava, zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi nepopolnega oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, ker mu predstavlja življenjsko pomembno dobrino; A. A. je dal pooblastilo do izteka enega leta v letu 2019; ker se njegov račun že več let neutemeljeno montirano obremenjuje; ker mu sosedje kradejo pošto oziroma po izteku v njegovo drvarnico. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev v ponoven postopek ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločba toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, na podlagi prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

6. Po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka pravilno uporabila citirano določbo in tožnikovo prošnjo zavrnila, ker očitno nima izgleda za uspeh.

7. Ni sporno v zadevi, da tožnik želi vložiti tožbo zoper sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, ki temelji na plačilnem nalogu št. 42304-30275/2019/2 z dne 5. 12. 2019, ki ga je izdala Direkcija RS za infrastrukturo in je postal izvršljiv dne 28. 1. 2020. Tožnik je v upravnem postopku izdaje sklepa o davčni izvršbi - pritožbi, in ob vložitvi prošnje za BPP, enako pa navaja v tožbi, nasprotoval plačilu obveznosti iz sklepa o davčni izvršbi, ker je za vse v zvezi z vozilom, ki ga je prodal, pooblastil A. A. Vendar pa navedeni argument nima vsebine ugovorov s katerimi bi bil zoper sklep o davčni izvršbi tožnik lahko uspešen (143. člen Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2), namreč gre za ugovor, s katerim bi lahko izpodbijal izvršilni naslov, kar pa ob izdaji sklepa o davčni izvršbi ni več mogoče, kar mu je organ v upravnem postopku in tudi v izpodbijani odločbi pravilno pojasnil. 8. Nerazumljiv, v zvezi z izpodbijanim sklepom, je ugovor "že več let na moj račun neutemeljeno montirano obremenjujejo", zato ga sodišče v zvezi z izpodbijano odločbo BPP ne more obravnavati. Kaj točno tožnik meni z navedbo "mi sosedje kradejo mojo pošto oz. po izteku v mojo drvarnico (razvidni iz žigov Okrožno sodišče v Krškem)", tožnik razen kot je citirano ne pojasni. Kolikor pa s tem meni, da mu plačilni nalog ni bil pravilno vročen, bi moralo biti to dejstvo pravno ugotovljeno, da bi bilo lahko relevantno v postopku izvršbe in nato v posledici v postopku dodelitve BPP. Glede na navedeno, po presoji vseh ugovorov, ki jih je tožnik v tožbi navedel, sodišče meni, da je toženka pravilno uporabila 24. člen ZBPP.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnik ni predlagal glavne obravnave in tudi ni predložil nobenega dokaza v zvezi s svojimi trditvami kot dejansko podlago tožbi. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, med tožnikom in toženko ni bilo sporno, sporna je bila le pravilna uporaba 24. člena ZBPP. Tožnik sicer v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba BPP izdana na podlagi nepopolnega oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, vendar pri tem ni navajal dejstev, ki bi kazali na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje iz postopka izdaje izpodbijane odločbe o zavrnitvi BPP. Tudi uveljavljanje bistvenih kršitev postopka je le na ravni navedbe.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.