Jedro

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Občinski svet pa zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila: 1) če je zavezanec prejemnik socialne pomoči in 2) če je zavezanec prizadet zaradi elementarne nesreče vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale in ki vplivajo na zavezančevo zmožnost plačila nadomestila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 2. 2005, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana z dne 17. 6. 2004. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004 od stanovanjskih površin na naslovu ..., v izmeri 118 m2, v znesku 15.671,00 SIT. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbe Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ/84 (Ur. l. SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) ter ZSZ/97 (Ur. l. RS, št. 44/97) in na določila Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine A. (Uradni vestnik Občine A., št. 30/97, v nadaljevanju: Odlok).

2. Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter dodaja, da ni sporno, da je tožnik lastnik in neposredni uporabnik stavbe na naslovu ... ter da tekom postopka ni dokazal drugačne neposredne uporabe stanovanjskih prostorov, ki jo je zatrjeval. Navaja tudi, da ni razlogov, da bi bil oproščen plačila nadomestila in se pri tem sklicuje na 14. člen Odloka.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) iz vseh razlogov. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, podrejeno pa, da sodbo spremeni tako, da ga oprosti plačila nadomestila oziroma nadomestilo razdeli na vse neposredne uporabnike.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V drugem odstavku 107. člena pa je določil, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoj za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Te zadeve označi Vrhovno sodišče kot pritožbe po 107. členu ZUS-1 in jih rešuje pred vsemi drugimi zadevami. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v tem primeru prvostopna sodba postala pravnomočna s 1. 1. 2007, vložena pritožba pa se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek); da pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru je potekal tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporno, ali je revident zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ali pa je tega lahko oproščen.

9. Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je revident lastnik in neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, za katerega mu je prvostopni upravni organ odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004, izhaja pa tudi, da revident ni izkazal drugačne neposredne uporabe stanovanjskih prostorov, ki bi bila podlaga za drugačno odmero obravnavanega nadomestila.

10. V skladu z določbo prvega odstavka 62. člena ZSZ/84 in 16. člena Odloka mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Revident ni izkazal, da bi v uradnih evidencah o tem, kdo je lastnik oziroma neposredni uporabnik stavbe na naslovu ..., predlagal kakšne spremembe oziroma na drug način izkazal, da ne bi bil lastnik oziroma neposredni uporabnik obravnavane stavbe, torej je zavezanec za plačilo nadomestila v celoti. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v več sodbah, npr. X Ips 778/2005 in X Ips 63/2007 z dne 21. 5. 2009. 11. V 14. členu Odloka pa je določeno, da Občinski svet Občine A. zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila: 1. če je zavezanec prejemnik socialne pomoči in 2. če je zavezanec prizadet zaradi elementarne nesreče vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale in ki vplivajo na zavezančevo zmožnost plačila nadomestila. Glede na to, da revident za obravnavano obdobje, za katero je dolžan plačati nadomestilo, ni izkazal, da bi bil prejemnik socialne pomoči, niti da bi bil prizadet v elementarni nesreči, po presoji Vrhovnega sodišča ugovor napačne uporabe materialnega prava za ta primer ni utemeljen. Revident torej ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar so pravilno in zakonito ugotovili že prvostopno sodišče in upravna organa.

12. Revidentov ugovor, da sodišče prve stopnje ni presojalo vseh dokazov, je pavšalen in očitno neutemeljen. Sodišče prve stopnje se je namreč v sodbi izčrpno opredelilo do vseh njegovih ugovorov in dokaznih predlogov. Izčrpno je tudi obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog za opravo ogleda na kraju samem, ki je bil predlagan v zvezi z ugotavljanjem komunalne opremljenosti obravnavanega stavbnega zemljišča. Po presoji Vrhovnega sodišča se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh okoliščin, ki so bile pomembne za odločitev v obravnavani zadevi, zato v izpodbijani sodbi niso bile bistveno kršene določbe postopka v upravnem sporu, ki jih pavšalno očita revident. 13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.