Jedro

Med strankama ni (več) sporno, da je bil ugovor tožnice vložen pravočasno, kljub temu pa o ugovoru rektor univerze vsebinsko ni odločal. Čim je tako, sodišče preizkusa pravilnosti odločitve o vlogi tožnice ne more opraviti. Toženka v odgovoru na tožbo sicer pojasnjuje odločitev in navaja razloge, zaradi katerih tožnica ni bila izbrana, vendar z odgovorom na tožbo tega, da drugostopenjski organ ni vsebinsko presojal odločitve in razlogov iz prvostopenjskega sklepa, ni mogoče popraviti. Res je sicer, da se glede na 4. člen ZUP določbe tega zakona v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje uporabljajo smiselno. Vendar je v javnem razpisu, ki je podlaga za odločanje v obravnavanem primeru, izrecno določeno, da lahko prijavitelji zoper sklepe o izboru in dodelitvi sredstev vložijo ugovore. To pa pomeni, da mora drugostopenjski organ ugovore obravnavati in o njih tudi odločiti s sklepom.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Univerze v Ljubljani št. 62231-352/2012-1 z dne 23. 4. 2012 se odpravi in se zadeva vrne v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 80,00 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. 62231-352/2012-1 z dne 23. 4. 2012 je rektor Univerze v Ljubljani ugovor, ki ga je vložila tožnica zoper sklep o izbiri št. 62231-352 z dne 23. 3. 2011 zavrgel. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, je tožnica vložila ugovor zoper sklep o izbiri št. 6221-352 z dne 23. 3. 2011, izdan po Javnem razpisu „Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov - generacija 2011 Univerza v Ljubljani“ (Uradni list RS, št. 105/2011, v nadaljevanju Javni razpis), s katerim je bila vloga tožnice za sofinanciranje doktorskega študija po 3.A točki javnega razpisa zavrnjena, vloga za sofinanciranje po točki 3.B za 4.210,00 EUR pa je bila izbrana. Odločeno je še bilo, da se zneski po študijskih letih in način ter pogoji sofinanciranja določijo s pogodb in da vložen ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da ugovor ni vložen pravočasno in s tem niso izpolnjeni formalni pogoji za odločanje o ugovoru. Sklicuje se na 13. točko Javnega razpisa, po kateri lahko prijavitelji morebitne ugovore vložijo v roku osmih dni od vročitve sklepa. V tem primeru se je rok iztekel dne 15. 4. 2012, tožnica pa je ugovor osebno vložila v vložišče dne 17. 4. 2012, kar pomeni da je vložen prepozno.

Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila tožbo, v kateri se sklicuje na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in sicer na drugi odstavek 101. člena, ki določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Po navedenem se rok za vložitev ugovora ni iztekel v nedeljo 15. 4. 2012, temveč v ponedeljek 16. 4. 2012 in je bil zato ugovor, ki je bil vložen priporočeno na pošti, vložen pravočasno. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi akt druge stopnje ter zadevo vrne pristojnemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov. Zahteva tudi povrnitev sodne takse.

Tožena stranka je vložila obširen odgovor na tožbo, v katerem najprej pritrjuje navedbam glede datuma in roka vložitve ugovora, saj je po prejemu tožbe ugotovila, da je ob obravnavi ugovora napačno menila, da je tožnica ugovor osebno vložila v vložišče dne 17. 4. 2012. Dodaja, da je seznanjena z možnostjo spremembe in odprave dokončne odločbe v zvezi z upravnim sporom iz 273. člena ZUP, a tega izrednega pravnega sredstva ne more uporabiti, ker se ne strinja s preostalimi navedbami tožeče stranke. Prereka trditve, da je postopek na obeh stopnjah vodil rektor, saj lahko, kot izvajalec javnega razpisa, postopke, povezane z javnim razpisom, ureja tudi drugače in pri tem le smiselno uporablja določbe ZUP. V nadaljevanju pojasnjuje pravilnost odločitve v prvostopenjskem sklepu in navaja druga dejstva, za katera meni, da so pomembna pri odločanju. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožeča stranka v svoji nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe tožene stranke in pojasnjuje svoja stališča. Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka ugovor tožnice zavrgla kot prepozen. Po prejemu tožničine tožbe pa je že sama ugotovila, da je bil ugovor vložen pravočasno. V odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi je nato navajala tudi razloge, zaradi katerih meni, da ugovor tožnice zoper sklep ni utemeljen. To pomeni, da je tožničin ugovor ocenila po vsebini.

Glede na navedeno med strankama tako ni (več) sporno, da je bil ugovor tožnice vložen pravočasno. Prav tako ni sporno, da o ugovoru, ki ga imajo prijavitelji po izrecni določbi Javnega razpisa (13. točka) pravico vložiti zoper sklepe o izboru, rektor Univerze v Ljubljani vsebinsko ni odločal. Čim je pa tako, preizkusa pravilnosti odločitve o vlogi tožnice s strani sodišča ni možno opraviti. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sicer pojasnjuje odločitev in navaja razloge, zaradi katerih tožnica ni bila izbrana po točki 3.A Javnega razpisa, vendar z odgovorom na tožbo dejstva, da drugostopenjski organ ni vsebinsko presojal odločitve in razlogov iz prvostopenjskega sklepa, ni možno popraviti. Res je sicer, da se glede na 4. člen ZUP določbe tega zakona v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje uporabljajo smiselno. Vendar je v Javnem razpisu, ki je podlaga za odločanje v tem primeru, kot je že navedeno, izrecno določeno, da lahko prijavitelji zoper sklepe o izboru in dodelitvi sredstev vložijo ugovore. To pa po presoji sodišča pomeni, da jih mora drugostopenjski organ obravnavati in o njih tudi odločiti s sklepom, kot je določeno v Javnem razpisu.

Glede na zgoraj navedene razloge je sodišče tožbi, na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem bo, upoštevaje stališča te sodbe, v roku iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 v zadevi ponovno odločeno. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka vsebinsko odločiti o ugovoru tožnice skladno z določbami Javnega razpisa.

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožnici, skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila. Glede povračila plačane sodne takse sodišče dodaja, da skladno s 37. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji, odredi vrnitev takse po uradni dolžnosti.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.