Jedro

Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana odločba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa št. SV 809/2006 z dne 5. 6. 2006, ki jo je sklenil prvotni tožnik K.V. kot preživljanec ter toženec in toženka kot preživljalca, razveže (točka I/1.a izreka). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, da se navedena pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med preživljancem in tožencema, razveljavi (točka I/1.b izreka). V posledici navedene odločitve je nadalje zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da nepremičnina, ki je predmet navedene pogodbe o dosmrtnem preživljanju spada v zapuščino po sedaj že pokojnem tožniku in da je vknjižba lastninske pravice za navedeno nepremičnino v deležu do ½ na toženca in toženko, neveljavna ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se pri nepremičnini vknjiži lastninska pravica na V.K. v deležu do ½ (točka I/2, 3, 4 in 5 prvostopnega izreka).

Tožbo je v obsegu, ki jo je vložila prvotna tožnica A.K., zavrglo (točka III izreka).

S sklepom je prvostopno sodišče dovolilo objektivno spremembo tožbe (točka IV izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 6.934,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka V izreka).

2. Prvostopno odločbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V zelo obširni pritožbi navaja, da prvostopno sodišče ni postopalo pravilno, ko je zavrglo tožbo v obsegu, kot jo je vložila sedaj že pokojna tožnica. Zmoten je zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ob podaji pooblastila odvetniku za vložitev tožbe ni bila poslovno oziroma procesno sposobna. Tak zaključek ne izhaja iz izvedenskih mnenj postavljenih izvedencev psihiatrične stroke. Sicer pa je dedinja po pokojni tožnici in tudi po pokojnem tožencu (oba sta umrla po vložitvi tožbe) M.A. (dedinja po pokojnih) vstopila v pravdo in je že iz tega naslova izkazana aktivna legitimacija tožeče stranke, pri čemer je dedinja odobrila vsa opravljena pravna dejanja predhodnih pravdnih strank, to je tekom pravde umrle tožnice in tožnika. Presoja prvostopnega sodišča o zavrženju pritožbe v obsegu, kot jo je vložila prvotna tožnica so nepravilna.

Nadalje pritožba navaja, da pa prvotna tožnica v času sklepanja sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni bila poslovno sposobna. Pri navedenem zatrjevanju obširno analizira izvedenska mnenja izvedencev psihiatrične stroke J.K. in Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, na podlagi katerih zaključuje, da že iz navedenih izvedenskih mnenj, zlasti izvedenskega mnenja J.K. izhaja, da prvotna tožnica ob sklepanju sporne pogodbe ni bila poslovno sposobna. Sicer pa bi prvostopno sodišče tudi v ta namen v primeru nejasnosti, zlasti pa zaradi nasprotja v izvedenskih mnenjih moralo v dokazni postopek pritegniti tretjega izvedenca psihiatrične stroke. Ker prvotna tožnica že v času sklepanja sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni bila poslovno sposobna, je potrebno ugoditi zahtevku na razveljavitev sporne pogodbe.

Nepravilna je tudi presoja prvostopnega sodišča, da je tožena stranka izpolnjevala pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Tak zaključek prvostopnega sodišča je zmoten, ker tožena stranka ni izpolnila dogovorjenega, in sicer poslovnega prostora in prostora, kjer sta bivala prvotna tožnica in tožnik, nista obnovila, kot je bilo dogovorjeno. Zraven tega pa toženca tudi nista skrbela za prvotno tožnico in tožnika pri njunih zdravstvenih težavah in tudi sicer nista skrbela za njuno preživljanje. Za prvotno tožnico in za tožnika sta dejansko skrbela hči M.A. in zet F.A., ne pa toženca. Ker toženca nista izpolnjevala dogovora o preživljanju prvotne tožnice in tožnika so izpolnjeni pogoji za razvezo pogodbe. Nasprotna odločitev prvostopnega sodišča je zmotna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. V argumentiranem odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbena izvajanja tožeče stranke in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta v obliki notarskega zapisa dne 5. 6. 2006 sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju (nadalje pogodba), s katero sta se toženec in toženka zavezala k preživljanju tožnika in tožnice, ki v zameno izročita preživljalcema (tožena stranka) celotno bremen prosto nepremičnino parc. št. 18/1.S, parc. št. 540/2 in parc. št. 541, parc. št. 542 ter parc. št. 543/2, vse k.o. (nadalje poslovno-stanovanjska zgradba), s tem, da je izročitev nepremičnine odložena do smrti preživljancev (tožnika in tožnice). S pogodbo sta se toženec in toženka zavezala, da bosta preživljala tožnika in tožnico na ta način, da bosta od podpisa pogodbe pa vse do smrti tožnika za preživljanje tožnika zagotavljala 60.000 SIT (250,38 EUR) mesečno in da bosta v primeru bolezni skrbela, da bosta imela tožnik in tožnica ustrezno medicinsko nego in oskrbo ter v primeru smrti poskrbela za primeren pogreb ter spomenik. V primeru smrti tožnika je do preživnine v višini 60.000 SIT upravičena tožnica. Zraven tega sta se v pogodbi toženec in toženka še zavezala, da bosta v roku največ leto dni od sklenitve pogodbe zraven že vloženih 10 mio SIT investirala v adaptacijo poslovnih prostorov še najmanj 40 mio SIT, skupno tudi 50 mio SIT. Navedena adaptacije vključuje tudi adaptacijo kopalnice v stanovanju tožnice in tožnika ter ločitev centralnega ogrevanja od stanovanja s postavitvijo lastne peči za ogrevanje stanovanja in lastne peči za ogrevanje poslovnih prostorov. Tožnica in tožnik pa sta se v pogodbi zavezala, da s podpisom pogodbe izročita v neodplačno posest in uporabo s pravico oddaje v podnajem poslovne prostore v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta, sama pa lahko do njune smrti nemoteno uporabljata vsa stanovanja v zgornjih etažah poslovno-stanovanjskega objekta. S pogodbo je tudi dogovorjena stanovanjska pravica za J.L. V okviru pogajanj za sklenitev pogodbe sta tožnica in tožnik z gospodarsko družbo L.E. d.o.o., katere izključna lastnika sta toženec in toženka sklenila najemno pogodbo za poslovne prostore v navedenem objektu za katere sta prejemala od navedene gospodarske družbe mesečno najemnino v višini 400.000 SIT oziroma 1.669,17 EUR (najemna pogodba priloga A3).

Preživljanca (tožnik in tožnica) sta kot navadna sospornika1 z zatrjevanjem neizpolnjevanja v pogodbi dogovorjenega preživljanja po pooblaščenem odvetniku vložila tožbo na razvezo pogodbe. V ta namen sta vsak s svojim pooblastilom z dne 16. 5. 2011 pooblastila odvetnika A.P. v Mariboru (priloga A1 in A2). Tožba je bila po pooblaščenem odvetniku na sodišče vložena 27. 5. 2011. Tožnik je kmalu po vložitvi tožbe, dne 28. 8. 2011 umrl. Tožnica pa je tudi umrla tekom pravde, in sicer dne 5. 9. 2013. Zaradi demence je CSD Maribor z odločbo z dne 22. 7. 2011 tožnici postavil skrbnico za poseben primer M.A. s pooblastilom urejanja institucionalnega varstva, trajnika za plačilo domske oskrbnine, odjava storitev mobitela in preoblikovanja TRR. Z navedeno odločbo CSD skrbnica M.A. ni bila pooblaščena za zastopanje tožnice v sodnih postopkih.

M.A. je po smrti tožnice in tožnika kot pravna naslednica (dedinja po pokojni tožnici - mačehi in pokojnem tožniku - očetu) vstopila v pravdo in v pravdi odobrila vsa opravljena pravna dejanja prvotnih tožnikov. S smrtjo tožnike in tožnika je M.A. kot dedinja pridobila položaj tožeče stranke. Preklicala je pooblastilo odvetniku A.P. ter za zastopanje pooblastila Odvetniško pisarno .... (priloga A18).

V nadaljevanju se A.K. navaja kot prvotna tožnica, V.K. kot prvotni tožnik in M.A. kot tožnica. Prvotoženec B.L. kot toženec in drugotoženka M.L. kot toženka.

O zavrženju tožbe tožnice:

6. V pravdnem postopku smejo stranke opravljati pravdna dejanja po pooblaščencu (prvi odstavek 86. člena ZPP). Stranka da pooblastilo v pisni obliki (prvi odstavek 97. člena ZPP). Prvotna tožnica je v skladu s citiranimi določili za zastopanja v predmetni zadevi pooblastila odvetnika A.P. (pooblastilo priloga A2), ki je v skladu z danim pooblastilom vložil tožbo na razvezo pogodbe. Na podlagi določbe prvega odstavka 77. člena ZPP ima pravdno (procesno) sposobnost le popolnoma poslovno sposobna stranka. Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba2. 7. Prvostopno sodišče je pravilno na podlagi povsem soglasnih izvedenskih mnenj izvedencev psihiatrične stroke (izvedenec J.K. in izvedenec Komisija pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, zanjo izvedenec P.) ugotovilo, da prvotna tožnica v času podaje pooblastila, vložitve tožbe in tekom pravde, vse do svoje smrti zaradi zelo hude demence, ni bila procesno (in tudi ne poslovno) sposobna. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo3. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke. Pomanjkljivost glede vložitve pooblastila in nadalje vložitve tožbe po pooblaščencu na podlagi neveljavnega pooblastila bi tako bila lahko odpravljena.

8. V obravnavanem primeru je tožnici sicer bila postavljena M.A. kot skrbnica za poseben primer, ki pa ni imela pooblastila za zastopanje prvotne tožnice v sodnih postopkih. Skrbnica je bila pooblaščena le za urejanje institucionalnega varstva prvotne tožnice, trajnika za plačilo domske oskrbnine, odjave storitve mobitela in preoblikovanje TRR prvotne tožnice. Ker postavljena skrbnica za posebni primer ni imela pooblastila za zastopanje tožnice v obravnavanem sodnem postopku tudi ni mogla odobriti pravnih dejanj tožnice. M.A. kot dedinja po pokojni tožnici pa z vstopom v pravdo4 pa navedene procesne pomanjkljivosti tudi ni mogla odpraviti, ker je neobstoj oziroma pomanjkanje procesne sposobnosti po zakonu5 lahko odpravljivo le po zakonitem (izjemoma začasnem) zastopniku.6 Iz navedenih razlogov se pritožbeno sodišče pridružuje prvostopnemu sodišču glede odločitve o zavrženju tožbe vložene po prvotni tožnici. Podlaga za zavrženje tožbe je podana v petem odstavku 81. člena ZPP.

9. Tožba prvotne tožnice je zaradi njene procesne nesposobnosti zavržena in zato so brezpredmetna obširna pritožbena izvajanja, da tožnica ob sklepanju izpodbijane pogodbe meseca junija 2006 ni bila poslovno sposobna (nerazsodnost prvotne tožnice v posledici demence). Tako v tej smeri tudi ni razloga za izvedbo po pritožbi predlaganega novega (tretjega) izvedenca psihiatrične stroke. V posledici zavrženja tožbe prvotne tožnice so tudi neupoštevna pritožbena izvajanja o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju preživninskih obveznosti po tožencih glede prvotne tožnice.

10. Poslovna in procesna sposobnost tožnika tekom pravde ni bila vprašljiva in je zato prvostopno sodišče pravilno zavrnilo zahtevek prvotnega tožnika na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

11. Pravilna je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka tožnika na razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve. Namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju7 je ta, da se preživljancu do njegove smrti po preživljalcu nudi določene dajatve ali storitve v zameno za vso ali del preživljančevega premoženja, katero na preživljalca pride ob smrti preživljanca. V kolikor stranki ne izpolnjujeta v pogodbi dogovorjenih obveznosti, lahko vsaka stranka zahteva razvezo pogodbe.

12. Ni sporno, da je tožeča stranka izpolnila v pogodbi dogovorjeno dajatev - mesečno plačilo 60.000 SIT (250,38 EUR) za preživljanje prvotnega tožnika oziroma prvotne tožnice v primeru smrti prvotnega tožnika. Toženca sta tudi poravnala pogrebne stroške preživljancev. Toženec in toženka sta pogodbo izpolnjevala tudi glede dogovora, da bo prvotni tožnik v primeru bolezni imel ustrezno medicinsko nego in oskrbo. Prvotni tožnik, razen težav s srcem, ki pa so terjale le občasno ambulantno zdravljenje, vse do padca z jablane dne 5. 7. 2011, ko si je zlomil kolk, ni imel takšnih zdravstvenih težav, da ne bi mogel skrbeti zase. Res je, da je v okviru zdravniške oskrbe občasne prevoze prvotnega tožnika k zdravniku opravil zraven toženke (da je toženka vozila prvotnega tožnika občasno k zdravniku izhaja iz samih tožbenih trditev ter tudi izpovedbe prič F.A. in J.L. ter izpovedbe tožnice in toženke, zaslišanih kot strank, zlasti pa iz izjave zdravnika A.K.S., ki je zdravstveno obravnaval prvotnega tožnika in prvotno tožnico, iz katere jasno izhaja, da je toženka večkrat pripeljala prvotnega tožnika in prvotno tožnico na preglede v ambulanto ter zanju prihajala po zdravila ali potrebne napotnice ter, da je iz vidika zdravstvene oskrbe primerno skrbela za pacienta - priloga B10) tudi F.A., zet prvotnega tožnika, vendar očitno predvsem iz razloga, ker prvotni tožnik (tako priča F.A.) zaradi nezadovoljstva do tožencev ni želel, da ga toženka pelje k zdravniku. Po zlomu medenice pa toženka in toženec (toženka je tožnika sicer obiskovala tudi v bolnišnici) dogovorjene zdravstvene oskrbe prvotnega tožnika zaradi hospitalizacije in njegove smrti v bolnišnici dne 25. 8. 2011 niti nista mogla nuditi. Kakšne druge obveznosti tožencev za zadovoljevanje bioloških (kuhanje, pranje, čiščenje) in socialnih (dnevno osebno druženje) potreb preživljanja pa v pogodbi niso dogovorjene. Ne glede, da tožena stranka na podlagi pogodbe ni imela obveznosti poskrbeti za vsakodnevne življenjske potrebe toženca je očitno delovala tudi v tej smeri, kar sta skušala s pomočjo Centra za pomoč na domu organizirati prvotnemu tožniku in prvotni tožnici pomoč na domu, kar pa je tožnik odklonil (priloga B9), poskrbeti za njuno namestitev v Domu za ostarele K., kar je tožnik tudi odklonil in namestitev v Domu D. v M., kamor je kljub začetnemu nasprotovanju prvotnega tožnika bila nameščena prvotna tožnica (meseca junija 2011).

13. Pritrditi tudi ni pritožbenim izvajanjem, da toženca nista izpolnila dogovora o adaptaciji poslovnih prostorov vključno z adaptacijo kopalnice v stanovanju preživljancev. Dogovorjeno adaptacijo, katera neizpolnitve tožeča stranka v tožbi sploh ni zatrjevala, temveč je navedeno pričela trditi šele, ko je v pravdo vstopila dedinja - tožnica, je prvenstveno izkaza s v pogodbi dogovorjenem popisu računov o opravljeni investiciji (priloga B5 in B6). Popisu tožeča stranka po prejemu v letu 2007 ni ugovarjala. Da pa je bila opravljena obnova poslovnega dela objekta in kopalnice tožnikov pa izhaja tudi iz izpovedbe prič J.L. in F.A., kot je pravilno presodilo že prvostopno sodišče. Pritrditi tudi ni pritožbi, da pa obnovitvena dela niso bila opravljena v skladu s pogodbenim dogovorom, ker iz pogodbe izhaja le dogovor o adaptaciji poslovnih prostorov v višini 40 mio SIT (poprej sta toženca v lokal vložila 10 mio SIT), torej skupno 50 mio SIT (to je 208.646,43 EUR), kar je s popisom računov izkazano. Tako ne vzdrži očitek pritožbe, da bi dogovorjena adaptacija morala zajeti tudi sanacijo fasade in cokla fasade ter vzdrževanje objekta. Sicer pa je v skladu s pogodbenim dogovorom dogovorjeno adaptacijo investirala gospodarska družba tožencev L.E. d.o.o., ki pa se je v že navedeni najemni pogodbi dogovorila za adaptacijo v višini 40 mio SIT, ki obsega adaptacijo lokala s hodnikom in toaletnimi prostori, prezračevanje in klima, preureditev vrtnih gred v parkirne prostore za asfaltom, preureditev gostinskega vrta z novo opremo in asfaltno preobleko na že obstoječe dvorišče. Dogovorjena adaptacija tako na podlagi te pogodbe ne obsega sanacije fasade in cokla ter vzdrževanje objekta. Zatrjevane gradbene nepravilnosti pri obnovi kopalnice (tuš kabina naj ne bi bila izgrajena po želji prvotnega tožnika, pojav žlindre od dimnika na stenah) pa so takšne narave, da na veljavnost pogodbe ne vplivajo. Odločilno dejstvo je, da je bila tudi kopalnica po toženi stranki obnovljena in to z materiali in željami prvotnega tožnika, kot je povedala toženka. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

14. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče po preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

15. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni odločilno prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Vsak spospornik je v pravdi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom, 195. člen ZPP. 2 Komentar ZPP, prva knjiga, Galič, str. 364. 3 Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP). 4 Dediči so pravdna stranka že od zapustnikove smrti dalje. 5 Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (78. člen ZPP). 6 Tako tudi sklep VSL II Cp 4602/2010, kjer je sprejeto stališče: „Če stranka v trenutku vložitve tožbe ni mogla biti pravdna stranka, tega ni mogoče priznati niti dedičem in zato le ti ne morejo le vstopiti v postopek in odobriti dejanj pooblaščenca, to je vložitve tožbe, ampak lahko vložijo zgolj novo tožbo na podlagi novega pooblastila.“ 7 Pogodba o dosmrtnem preživljanju je urejena v določbah 557. člena do 563. člena OZ.