30. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. ob Ž., ki ga zastopata B. B. in C. C., odvetnika v Z., na seji senata dne 12. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 295/2003 z dne 11. 3. 2004 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju št. Kp 318/2002 z dne 16. 1. 2003 in s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu št. K 128/99 z dne 17. 5. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Prvostopenjsko sodišče je pritožnika spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja samovoljnosti v sostorilstvu po drugem odstavku 313. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ) v zvezi s 25. členom KZ, kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 133. člena KZ ter kaznivega dejanja lahko telesne poškodbe v sostorilstvu po drugem in prvem odstavku 133. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Pritožniku je bila izrečena pogojna obsodba ter določena kazen sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Višje sodišče je pritožnika oprostilo obtožbe kaznivega dejanja samovoljnosti ter kazen znižalo na pet mesecev zapora, sicer pa prvostopenjsko sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave. Navaja, da se je razpravljajoča sodnica s tem, ko je s sklepom izločila uradne zaznamke, seznanila z obvestili iz predkazenskega postopka, s katerimi se ne bi smela. To naj bi vplivalo na njegovo pravico do nepristranskega sodnika. Zatrjuje tudi kršitev 14., 15., 20., 21., 22., 24., 25., 27., 28. in 29. člena Ustave.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je obstoj pritožnikovega pravnega interesa. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi ustavni pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, to je izboljšanje njegovega pravnega položaja.

4.Pritožniku je bila izrečena pogojna obsodba. Ta je bila po podatkih, ki jih je Ustavnemu sodišču posredovalo Okrajno sodišče v Žalcu, po zakonu izbrisana. Ustavno sodišče ugotavlja, da velja pritožnik po zakonu za neobsojenega. Zato morebitna ugoditev ustavni pritožbi njegovega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Zato je bilo treba njegovo ustavno pritožbo zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer