Jedro

Pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo je dopustna vedno, ko je izrečena globa v višjem znesku od najnižje predpisane in ni omejena z okoliščino, da je prekrškovni organ opravljal presojo olajševalnih in obteževalnih okoliščin.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani PRv 5775/2005-2428 z dne 3. 4. 2009 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani PRpv 1/2009 z dne 13. 8. 2009 razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Carinska uprava Republike Slovenije, Carinski urad Ljubljana (v nadaljevanju prekrškovni organ) je pravno osebo I. d. o. o. (v nadaljevanju pravna oseba) in odgovorno osebo pravne osebe M. S. (v nadaljevanju odgovorna oseba pravne osebe) z odločbo z dne 24. 8. 2005 spoznala za odgovorna prekrška po 90. členu v zvezi z 29. točko prvega odstavka 87. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljevanju ZICPES) ter pravni osebi izrekla globo v znesku 6,092.785 SIT, odgovorni osebi pravne osebe pa je izrekla globo v znesku 1,000.000 SIT. Okrajno sodišče v Ljubljani je zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe delno ugodilo in odločbo o prekršku v odločbi o sankciji spremenilo tako, da je pravni osebi namesto globe 25.424,74 EUR izreklo globo 20.339,80 EUR, odgovorni osebi pravne osebe pa namesto globe 4.172,93 EUR globo 4.100,00 EUR, v preostalem pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Pritožbi pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe zoper odločbo o zahtevi za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom PRv 5775/2005-2428 z dne 3. 4. 2009 zavrglo kot nedovoljeno, Višje sodišče v Ljubljani pa je pritožbi pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe zoper navedeni sklep s sklepom PRpv 1/2009 z dne 13. 8. 2009 zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper uvodoma navedena sklepa prvostopenjskega sodišča in sodišča druge stopnje vrhovni državni tožilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj napadena sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani razveljavi in zadevo vrne Višjemu sodišču v novo odločanje.

4. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo pravni osebi, odgovorni osebi pravne osebe ter njunemu zagovorniku, ki se z zahtevo v celoti strinja.

B.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev določbe drugega odstavka 66. člena ZP-1. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe nimata pravice do pritožbe, ker jima je bila v konkretnem primeru izrečena najnižja predpisana globa za prekršek, taka odločitev pa temelji na napačni interpretaciji 91. člena ZICPES (oziroma ZICPES-A). Prekrškovni organ je uporabil pooblastilo iz 91. člena ZICPES, ki določa, da lahko carinski organ v hitrem postopku izreče globo tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana in je globo izrekel v odstotku od carinske vrednosti blaga. Okrajno sodišče je ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo presodilo, da je ZICPES po noveli ZICPES-A, ki je za obdolženca milejši, odločbo prekrškovnega organa spremenilo tako, da je pravni osebi namesto globe 25.424,74 EUR izreklo globo 20.339,80 EUR, odgovorni osebi pravne osebe pa namesto globe 4.172,93 EUR globo 4.100,00 EUR, v preostalem pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva navaja, da bi glede na višino izrečene globe obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje morala imeti pravico do pritožbe.

6. ZP-1 v drugem odstavku 66. člena določa, da je zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo dopustna pritožba, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 EUR. V skladu s tretjim odstavkom 52. člena ZP-1 prekrškovni organ v hitrem postopku storilcu izreče globo v znesku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače. 7. ZICPES je za prekršek, za katerega sta bili pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe spoznani za odgovorni, v 90. členu določal globo v razponu in sicer od 300.000 do 30,000.000 SIT za pravno osebo ter od 50.000 do 1,000.000 SIT za odgovorno osebo pravne osebe, 91. člen istega zakona pa je določal, da lahko carinski organ globo, ki je predpisana v razponu, izreče tudi v višjem znesku od najnižje predpisane, pri čemer se takšna globa izreče v odstotku od carinske vrednosti blaga, in sicer pravni osebi v višini 50% od carinske vrednosti blaga, odgovorni osebi pa v višini 25% od carinske vrednosti blaga, višina globe pa je bila omejena s predpisanim minimumom in maksimumom, kot ga zakon predvideva za posamezen prekršek. Upoštevaje to določbo je prekrškovni organ pravni osebi izrekel globo 25.424,74 EUR, odgovorni osebi pa globo 4.172,93 EUR. Sodišče je ob reševanju zahteve za sodno varstvo kot pravno podlago odločanja upoštevalo novelo ZICPES-A, ker je štelo, da je novi zakon za storilca milejši (Vrhovno sodišče pravilnosti presoje sodišča glede uporabe milejšega zakona ni presojalo, ker zahteva za varstvo zakonitosti tega ne izpodbija). Z ZICPES-A so bile spremenjene predpisane globe in sicer se pravni osebi za prekršek iz 90. člena ZICPES izreče globa v višini 2.000 do 125.000 EUR, odgovorni osebi pa v višini 400 do 4.100 EUR. Novela ZICPES-A je posegla tudi v ureditev 91. člena, ki po spremembi določa, da če prekrškovni organ ugotovi prikrajšanje uvoznih oziroma izvoznih dajatev, izreče z odločbo v hitrem postopku globo, ki je s tem zakonom predpisana v razponu, v višjem znesku, kot je najnižja predpisana višina globe, pri čemer se takšna globa izreče v večkratniku od prikrajšanih carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu, in sicer pravni osebi v višini dvakratnika, odgovorni osebi pa v višini prikrajšanih carinskih in drugih dajatev. Globa mora biti izrečena znotraj predpisanega razpona, kot ga določajo za posamezne prekrške členi 86 do 90 ter 93 ZICPES. Sodišče je ob taki pravni podlagi odločbo prekrškovnega organa spremenilo tako, da je pravni osebi namesto globe 25.424,74 EUR izreklo globo 20.339,80 EUR, odgovorni osebi pravne osebe pa namesto globe 4.172,93 EUR globo 4.100,00 EUR, v preostalem pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Pritrditi gre zahtevi za varstvo zakonitosti, da pomeni določba 91. člena ZICPES, ki jo je pri odločanju uporabilo sodišče prve stopnje, izjemo od tretjega odstavka 52. člena ZP-1, ki prekrškovnemu organu načeloma dopušča zgolj izrekanje globe v najnižjem predpisanem znesku. Za prekršek, ki se očita pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe, je namreč globa v 90. členu ZICPES predpisana v razponu, zato bi jo lahko carinski organ v skladu s tretjim odstavkom 52. člena ZP-1 izrekel zgolj v najnižjem predpisanem znesku, določba 91. člena pa omogoča tudi izrekanje globe v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. Napačno je stališče sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča, da je globa v 91. členu ZICPES določena v predpisanem znesku, saj se 91. člen navezuje na prekrške, določene v 86. do 90. člena ter 93. člena ZICPES, za katere je globa predpisana v razponu. Pri tem za presojo dopustnosti pritožbe v skladu s 66. členom ZP-1 ni pomembno, da prekrškovni organ v primeru ugotovljenega prikrajšanja carinskih in drugih dajatev nima možnosti izbire med izrekom globe v najnižjem znesku ter izrekom globe v večkratniku predpisane dajatve, saj iz besedila 91. člena ZICPES izhaja, da mora globo izreči v večkratniku prikrajšanih dajatev, pri tem pa ostaja vezan na predpisan razpon. Iz besedila drugega odstavka 66. člena ZP-1 izhaja, da je pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo dopustna vedno, ko je izrečena globa v višjem znesku od najnižje predpisane. ZP-1 pravice do pritožbe ne veže na okoliščino, da je prekrškovni organ opravljal presojo olajševalnih in obteževalnih okoliščin, kot to napačno razumeta obe sodišči. Tudi v primerih, ko je višina globe določljiva na podlagi matematičnega izračuna brez tehtanja okoliščin primera (v obravnavani zadevi se višina globe določi z matematično operacijo v večkratniku prikrajšanih dajatev), zakon pritožbo dopušča, če je višina globe višja od najnižje predpisane. Ker ZICPES-A določa, da se lahko pravni osebi za prekršek iz 90. člena ZICPES izreče globa v višini 2.000 do 125.000 EUR, odgovorni osebi pa za isti prekršek v višini 400 do 4.100 EUR, je jasno, da je bila v konkretnem primeru tako pravni osebi kot odgovorni osebi z odločbo sodišča prve stopnje izrečena globa v znesku, ki je višji od najnižjega predpisanega, zato sta imela oba pravico do pritožbe in je odločitev sodišča, da se pritožba zavrže, napačna.

9. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče na podlagi 426. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.