Jedro

Kadar narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečevanje, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov. Zahtevek na povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisije preprečiti le na en način.

Tožnik s tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva od toženca natančno določen način odprave motilnih ravnanj, čeprav okoliščine primera kažejo, da je mogoče ta ravnanja odpraviti na številne druge načine z enakim rezultatom, s katerimi bi bilo mogoče učinkovito preprečiti poglede iz terase toženca na teraso tožnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe z naslednjo vsebino: „I. Tožena stranka je dolžna takoj ustaviti in prenehati z izvajanjem gradbenih ter obrtniških del na pohodni terasi na gospodarskem objektu - prizidku, ki stoji na njeni nepremičnini parc. št. 1839/21, katastrska občina X na meji z nepremičnino tožečih strank parc. št. 1839/20, katastrska občina X. II. Toženi stranki se prepoveduje dostop in uporaba pohodne terase na gospodarskem objektu - prizidku, ki stoji na njeni nepremičnini parc. št. 1839/21, katastrska občina X na meji z nepremičnino tožečih strank parc. št. 1839/20, katastrska občina X. III. Če tožena stranka ne bo ravnala v skladu z 1. točko tega sklepa, ki se nanaša na takojšnjo ustavitev gradbenih in obrtniških del na pohodni terasi na gospodarskem objektu - prizidku, ki stoji na njeni nepremičnini parc. št. 1839/21, katastrska občina X na meji z nepremičnino tožečih strank parc. št. 1839/20, katastrska občina X, se ji izreče denarna kazen v višini 20.000,00 EUR. Izvršbo za izterjavo denarne kazni bo sodišče opravilo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo novi sklep, s katerim določi toženi stranki nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če tožena stranka tudi v novem roku ne bo izpolnila obveznosti.

IV. Če bo tožena stranka kršila prepoved iz II. točke tega sklepa v zvezi z dostopom in uporabo terase na gospodarskem objektu - prizidku, ki stoji na njeni nepremičnini parc. št. 1839/21, katastrska občina X na meji z nepremičnino tožečih strank parc. št. 1839/20, katastrska občina X, se ji izreče denarna kazen v višini 5.000,00 EUR. Izvršbo za izterjavo denarne kazni bo sodišče opravilo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim določi toženi stranki nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če tožena stranka tudi v novem roku ne bo izpolnila obveznosti.

V. Ta začasna odredba velja še 45 dni po pravnomočnosti sodbe v glavni zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki.

VI. Ugovor in/ali pritožba zoper sklep o zavarovanju začasne odredbe ne zadržita njegove izvršitve.“ (I).

2. Sodišče je odločitev o stroških v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe pridržalo za končno odločbo (II).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

3. Tožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da izda sklep o zavarovanju z začasno odredbo z vsebino, kot je navedena v predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Ključni razlog, ki ga je sodišče navedlo v obrazložitvi sklepa, je odsotnost konkretizacije in specifikacije verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode. Tožnika sta zatrjevala, da toženec s postavitvijo terase in njeno uporabo posega v njuno pravico do zasebnosti. Toženec in njegova družina, gosti, najemniki se zadržujejo na terasi in gledajo v najbolj intimne dele prebivališča tožnikov, kar tožnikoma po naravi stvari povzroča stres in psihično obremenitev. Tožnika sta predlagala v smislu konkretizacije in specifikacije stresa sodišču njuno zaslišanje, ki ga pa sodišče ni izvedlo, svoje odločitve v tem delu pa ni obrazložilo. Tožnika nista specialista psihiatrične stroke, zato težko navedeta, v čem točno se izraža stres in kako se manifestirajo psihične obremenitve. Tudi če bi se tožnika skušala izraziti v zvezi s konkretnimi izkazi stresa in psihičnih obremenitev, pa jima tega ni treba, saj po sodni praksi njunih trditev ni treba specificirati tako, da bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.1 Pravni standard težko nadomestljive škode sodišča napolnijo preko sodne prakse. Sodišča so se že izrekla, da je treba v smislu verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode šteti na primer odsotnost drugega možnega dostopa do svoje nepremičnine v primeru motenja, ovire pri poslovanju, ki bi privedle do prenehanja gospodarske družbe.2 Po obrazložitvi tožnika z izgradnjo in uporabe terase s strani toženca trpita stres in psihično breme, kar nedvomno predstavlja težko nadomestljivo škodo.

5. Tožnika sta nastanek težko nadomestljive škode pojasnjevala s kršitvijo njune pravice do zasebnosti (vdor v njuno intimo), ki se kaže v povzročenem stresu in psihični obremenitvi, kar predstavlja nematerialno škodo. Prav nematerialna škoda je težje nadomestljiva.3

6. Sodišče je v sklepu pojasnilo, da ureditvene odredbe ni mogoče izdati, kadar sta hkrati izpolnjena samo pogoj iz prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in pogoj iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodna praksa v zvezi s tem vprašanjem ni ustaljena. Tožnik se s stališčem sodišča ne strinja, ker je v drugem odstavku 272. člena ZIZ določena alternativnost izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je postopalo napačno, ker ni tehtalo interesov nasprotne stranke oziroma ker ni presojalo trditev, da toženec s predlagano začasno odredbo ne bo utrpel nobene škode.4

7. Skozi ustaljeno sodno prakso se je izoblikoval namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, ki je v začasni ureditvi spornega razmerja do pravnomočne sodne odločbe, če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena. Z regulacijsko začasno odredbo se odpravijo negativne posledice, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe oziroma kadar bi se namen sodnega varstva brez njene izdaje preprosto izjalovil.5 Vsebina začasne odredbe, kot jo predlagata tožnika, je reverzibilna. Z začasno odredbo tožnika zgolj začasno predlagata prepovedovanje uporabe terase.

8. Sodišče je v sklepu navedlo, da tožnika nista zatrjevala, niti z verjetnostjo izkazala, da zaradi odsotnosti začasne odredbe sodno varstvo ne bo moglo več doseči svojega namena, pri čemer te teze ni podrobneje obrazložilo, zato ni jasno, zakaj je sodišče sprejelo odločitev, da morata tožnika do izdaje sodbe trpeti grob poseg v njuno zasebnost, če pa ima sodišče možnost in dolžnost, da tak poseg (začasno) odpravi. Če tožnika predlaganega sodnega varstva z začasno odredbo ne dobita in ga bosta dobila šele z izdajo sodbe, bo njuno življenje leto ali dve, podrejeno občutku konstantnega stresa in psihične obremenitve, kar pa je v nasprotju z načelom pravičnosti, ki pa se lahko sanira zgolj s prisoditvijo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki pa v tem primeru ne pride v poštev. Če bi namreč veljala teza, da je nepremoženjsko škodo možno sanirati preko denarne odškodnine, bi to pomenilo, da ureditvene odredbe ni mogoče izdati v nobenem primeru, ko je možno škodo sanirati s plačilom denarne odškodnine.

9. Toženec gradi teraso na črno, brez gradbenega dovoljenja in v nasprotju s krajevnimi običaji in tihim dogovorom med sosedi strnjenega naselja glede gradnje objektov.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

10. Pritožba ni utemeljena.

11. V izogib napačnemu sklepanju in zaradi pravilnega razumevanja nadaljnje obrazložitve, ki bi jo tožnika lahko ovrednotila na način, da je z odločitvijo izvotljeno njuno pravovarstvo, toženec pa, da so njegova ravnanja s postavitvijo terase ovrednotena kot pravno dopustna, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je toženec s postavitvijo terase protipravno posegel v lastninsko pravico (in tudi v zasebnost) tožnikov. Ali povedano bolj konkretno. Toženec je z opisanim ravnanjem posegel v meje dopustne uporabe nepremičnine. Kljub taki ugotovitvi, pa vrednostna sinteza spornega interesnega konflikta in pravnih pravil,6 pokaže, da tožnika nista upravičena do pravovarstva, kot ga uveljavljata s predlogom za začasno odredbo.

12. V sodni praksi in pravni teoriji je enotno stališče,7 da v primeru imisij tožnik ne sme zahtevati od motilca, da opravi natančno določena dejanja. Izbira potrebnih in zaščitnih ukrepov je prepuščena tožencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost. Kadar narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečevanje, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov. Zahtevek na povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisije preprečiti le na en način.

13. Tožnik s tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva od toženca natančno določen način odprave motilnih ravnanj, čeprav okoliščine primera kažejo,8 da je mogoče ta ravnanja odpraviti na številne druge načine z enakim rezultatom, s katerimi bi bilo mogoče učinkovito preprečiti poglede iz terase toženca na teraso tožnikov. Ali povedano drugače. S številni manj invazivnimi ukrepi,9 kot jih predlagata tožnika s tožbenim zahtevkom in s predlogom za izdajo začasne odredbe, bi bilo mogoče učinkovito preprečiti opisane imisije.10

14. Iz teh razlogov se izkaže, da (tudi) niso izkazane predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker bi z začasno odredbo tožencu nastale hujše neugodne posledice, ki teraso na gospodarskem objektu uporablja za dostop v prizidek. Ne gre tudi spregledati, da sta toženca zahtevala sodno varstvo11 potem, ko je bila terasa že zgrajena.

15. S stopnjo verjetnosti je izkazano, da toženec s postavitvijo terase in njeno uporabo posega v pravico tožnikov do zasebnosti, kar tožnikoma povzroča stres in psihično obremenitev. Pa vendar tudi v tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da so izostale konkretne navedbe, ki bi s stopnjo verjetnosti potrdile obstoj nenadomestljive škode. Ne gre za navedbe, ki so povezane s strokovnim znanjem iz področja psihiatrije ali psihologije ali višino nematerialne škode, kot to zmotno meni pritožba, umanjkala so konkretna dejstva, ki bi s stopnjo verjetnosti potrjevala, da opisana duševna stanja pri tožnikih dosegajo intenzivnost, ki potrjuje obstoj težko nadomestljive škode.

16. Glede na opisane razloge, zaradi katerih predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, se izkaže, da je sodišče prve stopnje v postopku zavarovanja ravnalo pravilno, ko ni zaslišalo tožnikov. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče v sklepu ni navedlo odločilnih dejstev. Pritožbeno sodišče pa še pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

17. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**Odločitev o pritožbenih stroških**_

18. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Glej sodno prakso, ki jo tožnika navajata v 3. opombi pritožbe. 2 Glej sodno prakso, ki jo tožnika navajata v 2. opombi pritožbe. 3 Glej citirano sodno prakso v 3., 4. in 15. op. pritožbe. 4 Glej citirano sodno prakso in pravno teorijo 5. - 12 op. pritožbe. 5 Glej citirano sodno prakso v 12., 13. in 14. op. pritožbe. 6 Tožnika sta v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe povzela vse relevantne določbe iz Stvarnopravnega zakonika, Obligacijskega zakonika in Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zato pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, teh določb znova ne povzema. 7 Renato Vrenčur: Stvarnopravni zakonik s komentarjem GV Založba , l. 2004 stran 395, Pravno mnenje VSS 1/95, VSL I Cp 840/2016 in druge. 8 Tako dokazi (fotografije) kot navedbe tožnika. 9 S postavitvijo višje ograje oziroma ograje pred zaščito pred pogledi na toženčevi terasi. 10 Iz fotografij izhaja, da je terasa odmaknjena od nepremičnine tožnikov, med nepremičninami je mrežasta ograja, itd. 11 S tožbenim zahtevkom zahtevata odstranitev terase, z začasno odredbo pa, da se tožencu prepove uporaba terase, ki jo toženec uporablja za dostop v prizidek gospodarskega objekta, hkrati pa še prepoved nadaljnjih gradbenih del.