Jedro

Glede na predlagano izvršilno sredstvo (izvršba na plačo dolžnika) in glede na način oprave izvršbe s tem izvršilnim sredstvom, kot ga opredeljujejo določbe 96. poglavja ZIZ, je navedba imena in naslova dolžnikovega dolžnika v predlogu za izvršbo nujna.

Izrek

Pritožbi upnika se u g o d i in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i , zadeva pa v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je upnik predlagal dovolitev izvršbe na dolžničino plačo, ker je na podlagi poizvedb, ki jih je opravilo samo izvršilno sodišče, to ugotovilo, da dolžnica ni zaposlena.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil upnik in v pritožbi navajal, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP. Predlagal je, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje zmotno o predlogu upnika odločalo vsebinsko in z meritorno odločitvijo in posledičnim učinkom instituta "res iudicate" onemogočilo upniku, da bi še kdaj predlagal izvršbo na denarno terjatev. Sodišče prve stopnje bi ob spoznanju, da dolžnica ni zaposlena, moralo s predlogom upnika ravnati kot z nepopolno vlogo ter ga pozvati, da vlogo dopolni z navedbo dolžnikovega dolžnika. Sodišče prve stopnje pa bi določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko razlagalo tudi tako, da bi sklep o dovolitvi izvršbe poslalo v izvršitev pristojnemu organu, če pa prenos terjatve objektivno ne bi bil mogoč, pa ustavilo izvršbo. S takšnim ravnanjem bi sodišče upniku omogočilo tudi v bodoče ponovno predlaganje predmetnega izvršilnega sredstva.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljene so pritožbene trditve upnika, da bi sodišče prve stopnje z njegovim predlogom za dovolitev izvršbe, v katerem je sicer predlagal izvršbo na plačo dolžnice, moralo ravnati kot z nepopolno vlogo, to pa že takoj ob njenem prejemu in ne šele po ugotovitvi, da dolžnica ni zaposlena, kot to sicer pritožbeno zmotno obrazlaga pritožnik. Po določbi I. odst. 40. čl. ZIZ mora namreč biti v predlogu za izvršbo naveden upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Glede na predlagano izvršilno sredstvo in glede na način oprave izvršbe s predlaganim izvršilnim sredstvom (kot ga sicer opredeljujejo določbe devetega poglavja ZIZ) je navedba imena in naslova dolžnikovega dolžnika za izvedbo izvršbe nujna, zato pa je nujna tudi navedba imena in naslova dolžnikovega dolžnika v predlogu za izvršbo. Upnikov predlog za izvršbo tega ni vseboval. Glede na nepopolnost takšnega upnikovega predloga bi torej sodišče prve stopnje moralo upnika pozvati na dopolnitev v skladu z določbo čl. 108 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ in v kolikor upnik ne bi ravnal v skladu z zahtevo sodišča prve stopnje, predlog upnika zavreči (IV. odst. 108. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ). Pritožbeni očitek o podanosti bistvene kršitve določb postopka (po I. odst. 339. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ), ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo I. odst. 40. čl. ZIZ in 108. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ, je tako utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo le-temu v nov postopek (3. tč. I. odst. 165. čl. ZPP).

Izrek o stroških je posledica razveljavitve izpodbijanega sklepa (III. odst. 165. čl. ZPP).