Jedro

Toženkine zdravstvene težave pred zadnjim narokom niso bile nenadne in nepredvidljive, izostanek na zadnjem naroku pa je opravičila kar s predložitvijo istega zdravniškega potrdila, ki ga je predložila že pred prejšnjim narokom, to potrdilo pa je bilo izdano skoraj dva meseca pred zadnjim narokom, zato iz njega ni razvidno, ali je pred zadnjim narokom sploh še vedno imela zdravstvene težave. Poleg tega pa iz predloženega potrdila niti ne izhaja, kakšno bolezen oziroma stanje toženka konkretno ima, temveč je v njem zgolj pavšalno navedeno, da zaradi trenutnega psihičnega stanja ne zmore ustrezno sodelovati v postopku. Take navedbe same po sebi ne predstavljajo opravičljivega razloga za izostanek z naroka, upoštevajoč še dejstvo, da je toženka vendarle sposobna za delo, česar niti ne zanika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 10. 2009 v prvem in četrtem odstavku izreka sklepa in toženki naložilo plačilo spornega zneska s pripadajočimi obrestmi, kot izhaja iz izreka sodbe, ter povrnitev pravdnih stroškov. Kar je tožeča stranka v obrestnem delu zahtevala več ali drugače, je zavrnilo.

2. Proti sklepu se pritožuje toženka in višjemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da je kljub njeni utemeljeni prošnji za preložitev glavne obravnave sodišče slednjo opravilo v njeni nenavzočnosti. Kljub predložitvi zdravniškega opravičila, v katerem je navedeno, da se zaradi svojega bolezenskega stanja ni sposobna udeležiti glavne obravnave in se ustrezno zagovarjati, je sodišče menilo, da gre za zavlačevanje postopka, ne da bi vsaj opravilo ustrezne poizvedbe oziroma zahtevalo dodatno obrazložitev in mnenje, v kolikor ji ni verjelo. Čeprav toženka ne zanika, da je sposobna za delo, pa navaja, da se ni sposobna zagovarjati pred sodiščem, saj bi to poslabšalo njeno zdravstveno stanje. Glavne obravnave pa se ima namen udeležiti in podati ter utemeljiti svoje ugovore.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je pravilno in v celoti ugotovilo pravno pomembna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo, kršitev določb postopka pa ni storilo.

6. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, t. j. da ji z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, nezakonito postopanje pa naj bi bilo v tem, da je sodišče opravilo glavno obravnavo v njeni nenavzočnosti kljub temu, da je izostanek vnaprej opravičila oziroma prosila za preložitev s predložitvijo zdravniškega opravičila, sodišče pa niti ni opravilo nadaljnjih poizvedb v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, kar bi moralo storiti, če njenim navedbam ni verjelo.

7. V 2. odst. 115. čl. ZPP določa, da v primeru izostanka stranke zaradi zdravstvenih razlogov sodišče lahko preloži narok le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, stranka pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Če stranka zaradi zdravstvenih razlogov izostane dvakrat ali večkrat, sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku ZZZRS.

8. V obravnavanem primeru toženkina bolezen ni bila nenadna in nepredvidljiva, saj njeno zdravstveno stanje očitno traja že dlje časa. Prvostopenjsko sodišče je namreč razpisalo kar tri naroke za poravnavo oziroma za glavno obravnavo in prva dva na prošnjo toženke res preklicalo in preložilo, tretjega pa je opravilo v njeni odsotnosti kljub ponovni prošnji za preložitev. Vsa tri zdravniška opravičila so navajala enako zdravstveno težavo, t. j. 'trenutno psihično stanje'. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da njene zdravstvene težave pred zadnjim narokom niso bile nenadne in nepredvidljive, pritrjuje pa tudi ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je toženka izostanek na zadnjem naroku, razpisanem za dan 7. 6. 2011, opravičila kar s predložitvijo istega zdravniškega potrdila, ki ga je predložila že pred prejšnjim narokom, to potrdilo pa je bilo izdano 14. 4. 2011, torej skoraj dva meseca pred zadnjim narokom, zato iz njega ni razvidno, ali je pred zadnjim narokom sploh še vedno imela zdravstvene težave. Poleg tega pa iz predloženega potrdila niti ne izhaja, kakšno bolezen oziroma stanje toženka konkretno ima, temveč je v njem zgolj pavšalno navedeno, da zaradi trenutnega psihičnega stanja ne zmore ustrezno sodelovati v postopku. Take navedbe same po sebi ne predstavljajo opravičljivega razloga za izostanek z naroka, upoštevajoč še dejstvo, da je toženka vendarle sposobna za delo, česar niti ne zanika.

9. ZPP tudi ne določa obveznosti sodišča, da sâmo opravlja poizvedbe o zdravstvenem stanju strank, temveč zgolj določa, da sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila. Prvostopenjsko sodišče pa je tudi brez tega pravilno presodilo, da ne obstaja opravičljiv razlog za izostanek z naroka.

10. Pritožbena navedba, da želi podati in utemeljiti svoje ugovore, je brezpredmetna, ker bi jih morala podati pravočasno, v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa še v pritožbi ne navaja, kateri naj bi ti ugovori sploh bili. Sodišče je v obravnavanem primeru na naroku izvedlo vse dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka in ki so tudi že ovrgli v ugovoru na sklep o izvršbi podano trditev tožene stranke, da s tožečo stranko sploh nima nobenega razmerja. Glede na vse navedeno je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita.

11. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, preizkus prvostopenjske sodbe pa tudi ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. čl. ZPP).