Jedro

Vrhovno sodišče je v preteklosti že pojasnilo, da na sojenje ne sme in ne more vplivati okoliščina, da je v postopku kot stranka udeležen odvetnik, ki ima sedež na območju pristojnega sodišča ali sicer pogosto nastopa pred tem sodiščem.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v pravdnem postopku, ki je zoper toženko v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v vlogi z dne 27. 9. 2021 predlagala prenos krajevne pristojnosti. Poudarila je, da med pravdnima strankama tečejo številni sodni postopki, ki vsi izvirajo iz pooblastilnega razmerja med solastnikoma tožeče stranke, A. A. in B. B. ter njuno materjo C. C. na eni strani, ter toženko kot njihovo nekdanjo odvetnico na drugi strani. Predlog za prenos pristojnosti je po mnenju tožeče stranke utemeljen, ker je toženka kot odvetnica že desetletja najbolj aktivna ravno na obeh sodiščih v Ljubljani, kjer ima od začetka delovanja tudi sedež, poleg tega je bila dolgo časa zelo vidna funkcionarka ... in je kot takšna javnosti dobro poznana. Posledično bi lahko bila prizadeta objektivna nepristanskost sodišča. Sodišča namreč toženko obravnavajo na privilegiran način. V pravdnem postopku P 1029/2019-II, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, se je ravno zaradi osebnega poznanstva s toženko iz postopka izločila sodnica D. D.. Čeprav vse sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani toženko osebno dobro poznajo, kar na obravnavah tudi povejo, izločitvam iz postopkov nasprotujejo. Vsaj po eno zadevo med pravdnimi strankami so obravnavale že vse sodnice pristojnega sodišča, zato je neizbežna njihova „okuženost“ ter obremenjenost z dosedanjimi informacijami iz drugih postopkov. V zadevi II P 1029/2019 je sodnica E. E. ob zaslišanju sina toženke izpostavila, da vse tri (torej tudi toženko) osebno zelo dobro pozna, vendar se iz postopka ni hotela izločiti. Odločitev v navedeni zadevi je bila obrazložena na način, ki je vzbudil resen dvom v objektivno nepristanskost sodišča. Po pregledu dosedanjih odločitev pristojnega sodišča se pri tožeči stranki vzbuja občutek, da ni deležna pravilnega, zakonitega in pravičnega sojenja. V zadevi istega sodišča V Pg 601/2020 odločitev o zavrženju tožbe sploh ni bila obrazložena, zato je dvom v objektivno nepristranskost sodišča še toliko večji. Do problematike je prišlo tudi zaradi nezakonitega ravnanja zaposlene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je brez ustrezne pravne in dejanske podlage ter v nasprotju z zakonom izbrisala A. A. kot direktorja družbe iz sodnega registra, kar ne doprinese k zaupanju strank v odločitve pristojnega sodišča. V predmetnem postopku, ki se je začel 6. 8. 2013 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, je sodišče prve stopnje že enkrat odločilo, nato pa je Višje sodišče v Ljubljani (tudi) zaradi kršenja pravice stranke do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Vrhovnemu sodišču predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki naj nadaljuje z izvedbo dokaznega postopka na prvi stopnji, ter določitev drugega krajevno pristojnega pritožbenega sodišča, ki bo odločalo o morebitnih pritožbah pravdnih strank.

2. Tožena stranka meni, da predlog ni utemeljen. Neuspeh tožeče stranke v sodnih postopkih oziroma njeno nestrinjanje z dosedanjimi odločitvami sodišč ni pokazatelj pristranskosti sodišča. Tega ne izkazuje niti večje število neuspešno vodenih pravdnih in kazenskih postopkov. Tožnica zoper toženko in člane njene družine od leta 2013 dalje vlaga tožbe, pri čemer vedno znova podaja iste dejanske navedbe, ki jih zgolj prilagaja konkretnemu tožbenemu zahtevku. Zoper toženko že deset let vodi obsežno kampanjo z namenom njene osebne in poklicne diskreditacije ter šikaniranja. Ker se v številnih postopkih sklicuje na enako oziroma podobno dejansko podlago ter se njene navedbe vedno znova podvajajo, gre za zlorabo procesnih pravic, katere cilj je zgolj v obremenjevanju sodišča in izčrpavanju nasprotne stranke. Toženka kot pavšalno zavrača trditev, da je bila v svoji karieri najbolj aktivna na sodiščih v Ljubljani. Glede na stališče tožeče stranke bi se morali sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani izločati v vsaki zadevi, ki bi se nanašala na katerega od odvetnikov v Ljubljani. Nadalje tožeča stranka ne pojasni, zakaj naj bi udeležba toženke v organih ...povzročila pristranskost razpravljajoče sodnice oziroma kar celotnega sodišča, saj ne gre za organ, ki bi bil kakorkoli povezan s sodno vejo oblasti. Pavšalna in neresnična je tudi trditev, da naj bi vse sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani osebno poznale toženko oziroma da naj bi že obravnavale katero od zadev pravdnih strank in bile zato „okužene in obremenjene“ z dosedanjimi informacijami, ki so si jih stranke izmenjale v sodnih postopkih. Izločitev sodnice v zadevi II P 1029/2019,v kateri je sodnica sama izpostavila obstoj poslovnega odnosa s toženko, kvečjemu kaže na korektno postopanje sodnice kot tudi vodstva sodišča. Predlog za izločitev sodnice E. E. pa je bil zavrnjen s pojasnilom, da vsako poznanstvo med sodnikom in sorodniki toženke še ni razlog za izločitev.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Ta pravni standard torej zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako drugo izjemo, razlagati restriktivno.

5. Nikakršnih indicev ni, na podlagi katerih bi bilo v obravnavni zadevi mogoče sklepati, da so prisotne okoliščine, ki bi onemogočale ali oteževale objektivno in nepristransko sojenje. Zgolj to, da je toženka odvetnica z dolgoletno prakso in sedežem v Ljubljani, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote. Vrhovno sodišče je v preteklosti že pojasnilo, da na sojenje ne sme in ne more vplivati okoliščina, da je v postopku kot stranka udeležen odvetnik, ki ima sedež na območju pristojnega sodišča ali sicer pogosto nastopa pred tem sodiščem.1 Nenazadnje je Okrožno sodišče v Ljubljani največje prvostopenjsko sodišče v državi, poleg tega ima v prestolnici sedež veliko število odvetnikov. Utemeljen je torej pomislek toženke, da bi bila ob tožničinem stališču delegacija potrebna vselej, kadar bi kot stranka v postopku nastopal odvetnik s sedežem v Ljubljani. Delegacije pristojnosti ne utemeljuje niti okoliščina, da je toženka javna osebnost zaradi svojega članstva v OKS. Kako naj bi ta okoliščina vplivala na objektivni videz nepristranskosti sojenja, predlog tudi sicer ne pojasni.

6. Trditve o medsebojnem poznanstvu toženke s prav vsemi sodnicami pristojnega sodišča so pavšalne narave. Predlagatelj ne izkaže, da bi pri tem šlo za tesnejše, prijateljske odnose med (vsemi) sodniki pristojnega sodišča in toženko, ki bi presegali običajno poznanstvo, do katerega med sodniki in odvetniki pride zaradi zastopanja odvetnika pred pristojnim sodiščem. Poleg tega je z institutom izločitve konkretnega razpravljajočega sodnika onemogočeno, da bi morebitne tesnejše vezi med določenimi posamičnimi sodniki in odvetniki vplivale na objektivno nepristranskost sojenja. Dejstvo, da je bil navedeni instut v eni izmed zadev tudi uporabljen in se je sodnica, ki ji je bila (ena od) zadeva dodeljena v reševanje, iz sojenja izločila, tako ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Enako velja tudi glede okoliščine, da je bil predlog tožeče stranke za izločitev druge sodeče sodnice zavrnjen kot neutemeljen – četudi se tožeča stranka s takšno odločitvijo ne strinja.2 Delegacije pristojnosti ne utemeljuje niti dejstvo, da je več sodnic (pri čemer predlagatelj niti ne navaja, da tudi sodeča sodnica v predmetni zadevi) že obravnavalo spore med pravdnima strankama. Obravnava druge pravdne zadeve med istima strankama kljub temu, da se sodnik pri tem lahko seznani z dodatnimi informacijami, namreč ne more utemeljevati niti izločitve sodnika, še manj pa prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 7. Delegacije pristojnosti nazadnje ne utemeljuje niti nezadovoljstvo tožeče stranke z izidom postopkov v drugih zadevah pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.3 Morebiten neuspeh v slednjih namreč sam po sebi ni pokazatelj pristranskosti sodišča. Pravilnost postopanja sodišč v pravdnih in gospodarskih postopkih, v katerih sta bili udeleženi pravdni stranki in glede katerih tožeča strank v predlogu izpostavlja domnevne nepravilnosti, bo (lahko) predmet presoje ob uveljavitvi rednih in izrednih pravdnih sredstev v teh postopkih. Poudariti pa je treba, da gre pri navedbah tožeče stranke za očitke glede konkretnih ravnanj v konkretnih sodnih postopkih, in ne za zunanje okoliščine, ki bi lahko utemeljevale dvom v nepristranskost odločanja v predmetni pravdni zadevi.

8. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog tožeče stranke za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča, in sicer tako za odločanje na prvi kot tudi na pritožbeni stopnji, zavrnilo.

9. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. denimo sklepe Vrhovnega sodišča III R 34/2020, I R 73/2020, I R 118/2019, I R 50/2018 in številne druge. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I R 110/2021. 3 Prim. denimo sklepe Vrhovnega sodišča I R 87/2021, I R 86/2021, I R 80/2021, I R 77/2021 in številne druge.