Jedro

Način priključitve je v obravnavanem primeru natančno predpisan z OPPN, dejansko pa odvisen od izgradnje javne prometne površine, ki očitno ni v tožničini domeni in na katero tožnica tudi ne more vplivati. Priključek na javno cesto v skladu z veljavno pravno ureditvijo torej v času odmere NUSZ ni bil zagotovljen, toženka pa se po presoji sodišča v zvezi s tem ne more uspešno sklicevati na možnost priklopa, ki je sicer fizično mogoča, vendar po eni strani v nasprotju z OPPN in s tem nezakonita, po drugi strani pa tožnici nalaga nesorazmerno breme ureditve (pravne in dejanske) nadomestila za javno prometno površino, ki je v OPPN sicer predvidena, ne pa še zgrajena. V taki situaciji zato ni mogoče šteti, da ima zemljišče zagotovljen dostop na javno cesto.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4224-001247/2014 z dne 20. 10. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2014, med drugim tudi za nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 1421/13 k.o. ..., v izmeri 2431 m2, v skupnem znesku 279,44 EUR.

2. Drugostopenjski upravni organ je pritožbo tožnice zavrnil, zavrnil pa je tudi vse ugovore tožnice, da parc. št. 1421/13 k.o. ... nima zagotovljenega dostopa na javno cesto, saj iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za proizvodno poslovno cono na Logu (OPPN) izhaja, da gre za zazidljivo zemljišče, ki leži med regionalno cesto Ljubljana - Vrhnika na severu, avtocesto Ljubljana - Postojna na jugu, dostopno cesto do cestninske postaje na zahodu ter nadvozom za Bevke na zahodu. Da ima predmetno zemljišče možnost priključitve na javno cesto, izhaja tudi iz grafičnega prikaza tega območja, po kateremu je v neposredni bližini te parcele regionalna cesta. Glede komunalne opremljenosti zemljišča se sklicuje na potrdila upravljavcev komunalnih objektov in naprav, iz katerih je razvidno, da je možen priklop na vodovodno omrežje, predvidena je mala komunalna čistilna naprava, možen je odvoz odpadkov, kolikor je urejena in utrjena dostopna cesta primerne širine za vožnjo s smetarskimi vozili, ter možnost priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje ob izgradnji ustrezne infrastrukture.

3. Tožnica v tožbi navaja, da kot v pritožbi vztraja, da parcela 1421/13 nima zagotovljenega dostopa do javnega cestnega omrežja ter da ni možno zagotoviti odvoza odpadkov in izvedbe male čistilne naprave ter priključka na javno vodovodno in elektro omrežje. Glede opremljenosti zemljišča z javno cesto pa, da ima parcela glede na vsebino grafičnega in tekstualnega dela OPPN možnost povezave do javnega cestnega omrežja po cesti 4, ki je v lasti drugega lastnika, ta pa nasprotuje prenosu lastništva v javno dobro. Tožnica je občini že večkrat predlagala, da pridobi zemljišča z razlastitvijo, občina pa meni, da pogoji za začetek razlastitve še niso izpolnjeni. Toženka je v drugostopenjski odločbi navedla, da ima izjave upravljavcev posamezne komunalne opreme, da se tožnica lahko priključi nanjo, vendar ni predložila potrebne izjave upravljavca državne ceste. Tožnica se na javno cesto ne bo mogla priključiti drugače kot skladno z OPPN. V skladu s 25. členom OPPN je potrebno zagotoviti širino ceste 4 v obsegu 8,60 m. Tožnica pridobitve zemljišča, preko katerega bo potekala predvidena cesta 4, ne more izvesti ter lastnika prisiliti, da zemljišče proda. Nujna pot ni evidentno primerna rešitev, tožnica je že vložila predlog za dovolitev nujne poti, vendar ji nasprotna stranka nasprotuje ter predlaga, da naj si uredi dostop preko lastne parcele, ki meji na javno cesto in parcelo 1421/13. Na tej parceli pa se nahaja tožničina stanovanjska hiša in ni mogoče, da bi se preko dvorišča in uporabne površine stanovanjske hiše zgradil nov priključek na javno cesto. To je tudi v nasprotju s smernicami in mnenjem DRSC, ki za parc. št. 1421/2013 dovolijo izvedbo priključka na regionalno cesto pod pogojem zavijanja samo desno/desno. Iz tega razloga ni dovoljeno načrtovati novih/dodatnih uvozov iz državne ceste v cono vzhod PPC Log. V kolikor cesta 4 ne bo izvedena v skladu z OPPN, tožnica ne bo pridobila gradbenega dovoljenja. Ustavno sodišče je ugotovilo, da zgolj sprejeti OPPN in obračunavati NUSZ ni dopustno. Dodatni pogoj je, da mora biti komunalna oprema zgrajena. Glede komunalne opremljenosti meni, da v skladu z OPPN za PPC Log vsa komunalna infrastruktura poteka po cesti 4. Poleg tega je iz mnenja A. razvidno, da je za parcelo 1421/13 predvidena možnost izvedbe priključitve na električno omrežje, ob izgradnji ustrezne elektroenergetske infrastrukture v skladu s smernicami in mnenjem OPPN. V skladu s 33. členom OPPN je razvidno, da je potrebno zgraditi kompaktno pločevinasto transformatorsko postajo - objekt 33 in povezavo elektro omrežja do javne ceste, ki poteka ob robu ceste 4. Istočasno mora občina zagotoviti energetsko omrežje v coni zahod in nato izvesti povezavo do vzhodnega dela PPC, ker je energetsko omrežje povezano. Predvidena je povezava med TP objektom št. 33 na vzhodu in TP objektom št. 25 na zahodnem delu cone. To pomeni, da mora občina dograditi javno komunalno opremo, ker obstoječa zmogljivost elektro omrežja ni zadostna za priključitev objektov, ki so predvideni na parceli 1421/13 k.o. ... Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je na tožbo odgovorila ter predlaga zavrnitev.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno ali parc. št. 1421/13 k.o. ... izpolnjuje pogoje za odmero nadomestila zazidanega stavbnega zemljišča. 7. Druga alinea prvega odstavka 218.b člena ZGO-1 določa definicijo nezazidanega stavbnega zemljišča, za katerega se po pravnih podlagah, ki jih drugostopenjski organ natančno našteva, plačuje nadomestilo (Zakon o urejanju prostora, Zakon o stavbnih zemljiščih/1984, Zakon o stavbnih zemljiščih/1997, ZGO-1 ter Občinski odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Log - Dragomer, ki določa višino dajatve z metodo točkovanja posameznih zemljišč). Določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste parcele, na katerih je dopustna gradnja (v obravnavanem primeru po OPPN), zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Zakon torej predpisuje dolžnost ugotovitve treh materialnih pogojev za opredelitev zemljišča kot nezazidanega stavbnega zemljišča. 8. V obravnavanem primeru gradnjo na zemljišču 1421/13 dopušča OPPN za poslovno proizvodno cono na Logu, ki parcelo (8. člen OPPN) uvršča v Območje II. Glede na navedeno pravno podlago - OPPN je parc. 1421/13 nezazidano stavbno zemljišče, po definiciji citirani v prejšnjem odstavku (prvi pogoj).

9. Podlaga za odmero NUSZ je v obravnavanem primeru Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Log - Dragomer (tretji pogoj).

10. V obravnavani zadevi je sporno ali je toženka pravilno ugotovila izpolnjenost drugega pogoja. Za primere, ko je za območje, na katerem leži obravnavana parcela, sprejet občinski lokacijski načrt (OPPN), je v četrtem odstavku istega člena vzpostavljena zakonska fikcija, po kateri se šteje, da je za zemljiške parcele iz 2. alinee prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanja odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Že Ustavno sodišče je v odločbi U-I-286/04 z dne 26. 10. 2016 navedlo, da te določbe ne moremo razumeti tako, da so zemljiške parcele komunalno opremljene že, če je za območje, na katerem ležijo sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Tudi zanje se plačuje nadomestilo le, če imajo (dejansko - opomba sodišča) zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in je za njih (dejansko - opomba sodišča) možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno energetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

11. Tožnica ugovarja možnosti dostopa do javnega cestnega omrežja s svoje parcele 1421/2013, ker možnost dostopa kot je predvidena po OPPN, z izgradnjo ceste 4, ni urejena, posledično pa tudi ne izgradnja komunalnega omrežja oz. priključkov. Drugostopni organ je ugovor zavrnil in pojasnil, da dejstvo, da dostop poteka preko zemljišča, ki ni v tožničini lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni in se sklicuje, da lastnik lahko pravico pridobi od lastnika zemljišča ne le na podlagi pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ampak v primeru, ko tak dogovor ni možen, tudi s pridobitvijo pravice do izvedbe priklopa preko nepremičnin v tuji lasti v nepravdnem postopku.

12. Sodišče utemeljevanju organa o izpolnitvi drugega pogoja, na način kot izhaja iz obrazložitve, ne more slediti. Način priključitve je v obravnavanem primeru natančno predpisan z OPPN, dejansko pa odvisen od izgradnje javne prometne površine, ki očitno ni v tožničini domeni in na katero tožnica tudi ne more vplivati. Priključek na javno cesto v skladu z veljavno pravno ureditvijo torej v času odmere NUSZ ni bil zagotovljen, toženka pa se po presoji sodišča v zvezi s tem ne more uspešno sklicevati na možnost priklopa, ki je sicer fizično mogoča, vendar po eni strani v nasprotju z OPPN in s tem nezakonita, po drugi strani pa tožnici nalaga nesorazmerno breme ureditve (pravne in dejanske) nadomestila za javno prometno površino, ki je v OPPN sicer predvidena, ne pa še zgrajena. V taki situaciji zato ni mogoče šteti, da ima zemljišče zagotovljen dostop na javno cesto. Sodišče pripominja še, da se obravnavana zadeva bistveno razlikuje od podobnih situacij, na katere se nanaša ustaljena sodna praksa, saj v teh zadevah način dostopa ni bil natančno določen s prostorskim aktom in odvisen od ureditve javne prometne površine, temveč je bila izvedba komunalne oskrbe odvisna izključno od ureditve civilnopravnih razmerij.

13. Ker je bilo dejansko stanje v postopku nepravilno ugotovljeno ter je bilo zato tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.