Jedro

Tožeča stranka je v pogodbenem roku pogodbeno obveznost delno izpolnila. Delno izpolnitev je tožena stranka s sprejemom čitalnika in s postavitvijo dodatnega roka za popolno oziroma pravilno izpolnitev tudi sprejela. Pri določitvi dodatnega roka pa je bila tožena stranka vezana na roke, ki sta jih pogodbeni stranki dogovorili v pogodbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 88.576,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da povrne toženi stranki njene pravdne stroške v višini 20,00 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da je bila pogodba po zakonu razdrta. Tožeča stranka je v zvezi z integracijo pravočasno izpolnila pogodbeno obveznost, ki je bila v tem, da toženi stranki dostavi tri čitalnike. O spremljajočem programju in gonilniku za nov sistem v pogodbi ni bilo govora. Gonilniki so ključna sestavina dobave, ki je dejansko ključna sestavina naročila. Ni pa dostava gonilnikov ključna sestavina v fazi integracije, glede katere poteka spor. Glede na vsebino pogodbe, zlasti glede na roke in obveznosti pogodbenih strank iz 3. člena specifikacij, pogodba ni fiksna. Opozarja, da ji tožena stranka pred odpovedjo pogodbe ni pustila dodatnega primernega roka. Glede na kompleksnost posla dodatna roka (eno- in dvodnevni rok) nista bila primerna. Primeren dodaten rok bi moral znašati vsaj deset dni. Tožeča stranka je 9. 9. 2009 izpolnila zahtevo iz opomina tožene stranke, torej v primernem roku petih koledarskih dni oziroma treh delovnih dni. Primeren rok se 5. 9. 2009 še ni iztekel, zato pogodba ex lege ni bila razdrta.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 1. 12. 2008 sklenili Pogodbo o dobavi in vzdrževanju čitalnikov kartic za sistem kartice zdravstvenega zavarovanja za obdobje štirih let. Tožeča stranka (izvajalec) se je zavezala, da bo proti plačilu zagotovila integracijo, dobavo in vzdrževanje novih čitalnikov kartic v obstoječi (off-line) in nov (on-line) sistem kartice zdravstvenega zavarovanja tožene stranke (naročnik). Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka v nasprotju s pogodbo odstopila od pogodbe, zato ji dolguje odškodnino v višini izgubljenega dobička.

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tožeča stranka v dodatno postavljenem roku svoje pogodbene obveznosti v zvezi z integracijo ni izpolnila, zato je bila pogodba s potekom dodatnega roka ex lege razdrta. Sodišče je zavzelo stališče, da tožena stranka ni bila dolžna tožeči stranki dovoliti v pogodbi dogovorjenega dodatnega roka za popravo napak, ker tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je bila tožeča stranka v fazi integracije dolžna toženi stranki dostaviti tri nove čitalnike skupaj s programsko opremo, potrebno za delovanje novih čitalnikov v obstoječem in novem sistemu. Tožeča stranka se je v pogodbi zavezala, da bo v okviru integracije zagotovila prilagoditev čitalnikov v obstoječi in bodoči sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, kar obsega tudi zagotovitev programske opreme za testiranje integracije v obeh sistemih (primerjaj 3. člen Specifikacij namiznih čitalnikov – A19 in Plan integracije – A21). Da bi lahko tožena stranka testirala delovanje čitalnikov v obeh sistemih, je bilo torej nujno, da ji tožeča stranka dostavi tudi programsko opremo in ne zgolj čitalnike same.

8. Ni pa mogoče sprejeti zaključka sodišča, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila niti delno. Iz dejanskih ugotovitev sodbe izhaja, da je tožeča stranka toženi stranki v pogodbeno dogovorjenem roku dostavila nov čitalnik, v dodatno postavljenem roku pa še dva čitalnika z gonilniki za delovanje v obstoječem sistemu. Tožeča stranka je torej v pogodbenem roku pogodbeno obveznost delno izpolnila. Delno izpolnitev je tožena stranka s sprejemom čitalnika in s postavitvijo dodatnega roka za popolno oziroma pravilno izpolnitev tudi sprejela. Pri določitvi dodatnega roka pa je bila tožena stranka vezana na roke, ki sta jih pogodbeni stranki dogovorili v pogodbi (drugi odstavek 3. člena Specifikacij namiznih čitalnikov – v nadaljevanju specifikacije). O tem, ali je tožena stranka pred odpovedjo pogodbe spoštovala pogodbeno dogovorjene roke in pogoje, pa sodba zaradi napačnega materialnopravnega zaključka, nima razlogov, zaradi česar je podana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

9. Ker pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, je pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče ugotoviti, ali so bili s strani tožene stranke spoštovani v pogodbi določeni roki oziroma pogoji.

10. Iz trditvene podlage izhaja, da tožeča stranka uveljavlja odškodnino iz naslova neupravičene odpovedi pogodbe. V tožbi navaja, da je v spornem delu pogodbo izpolnila, zato ji je tožena stranka neupravičeno odpovedala pogodbo, nato pa svoje trditve dopolni in navaja, da ji tožena stranka pred odpovedjo ni pustila primernega roka za v smislu 3. člena specifikacij. Glede na navedeno naj sodišče v ponovljenem postopku v okviru materialnega procesnega vodstva pozove tožečo stranko, da jasno opredeli, ali zahteva odškodnino, ker naj bi tožena stranka brez primernega roka neupravičeno odstopila od pogodbe ali vztraja, da je svoj del pogodbenih obveznosti izpolnila, kar posledično pomeni, da od tožene stranke zahteva dogovorjeno plačilo.

11. Odločitev o stroških pritožbenega se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena pridrži za končno odločbo.