Jedro

Prvi odstavek 69. člena SPZ določa, da ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, samo ob neprimernem času ne. Ali je čas neprimeren za delitev solastnih nepremičnin, sodišče ugotovi po presoji okoliščin konkretnega primera, ki jih zatrjujejo udeleženci.

Očitek predlagateljici o zlorabi pravice po obrazloženem ni utemeljen. Očitno je, da dogovora solastnikov o delitvi solastnih nepremičnin ni, zato predlagateljici ni mogoče odreči njene pravice do sodnega varstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Osma nasprotna udeleženka in predlagateljica krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog osme nasprotne udeleženke (v nadaljevanju pritožnica), da se delitev nepremičnin odloži za eno leto.

2. V pritožbi pritožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da delitev nepremičnin odloži za eno leto, podredno naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče bi moralo ugotavljati, ali ima predlagateljica sploh pravico sodno zahtevati delitev solastnine, ker ni, je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ker je zaključilo, da nasprotna udeleženka odlog delitve predlaga, ker prodaja svoj delež nepremičnin, ki so predmet postopka, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je neprimeren čas za delitev argumentirala tudi s tem, da predlagateljica pred sprožitvijo sodnega postopka ni kontaktirala ostalih solastnikov in poskušala doseči sporazumno delitev. Navedeno je procesna predpostavka in se sodni postopek sploh ne bi smel začeti, zato gre za neprimeren čas. Pravica do delitve solastnih nepremičnin ni absolutna, delitve se ne more zahtevati v času, ki je za preostale solastnike neugoden in bi jim delitev povzročila škodo, nesorazmerne stroške ali nesorazmerne neugodnosti. Določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je sodišče uporabilo napačno, saj predlagateljica svojo pravico uveljavlja ne da bi prej poskušala sporazumno deliti nepremičnine, zlorablja svojo pravico brez ozira na ostale solastnike (čeprav ve, da nasprotna udeleženka svoje solastniške deleže prodaja) in z zlorabo svoje pravice ostalim solastnikom povzroča škodo – stroške tega postopka. S tem, ko sodišče enači pravico do delitve stvari ter pravico sodno zahtevati delitev stvari, je zmotno uporabilo 70. člen SPZ. To izhaja tudi iz prvega odstavka 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki predpisuje, da sodišče odloči, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi. Predlagateljica zlorablja svojo pravico, ker sodnega postopka sploh še ni upravičena začeti, zato mora pravica do odloga delitve pretehtati nad pravico do delitve. Da predlagateljica ni predhodno kontaktirala nasprotne udeležence glede delitve solastnine, je izjemnega pomena za presojo in zapolnitev pravnega termina neprimernega časa, izpodbijani sklep pa o tem ne vsebuje niti besede, zato se ga ne da preizkusiti (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Je pa iz sklepa razvidno, da je sodišče zavzelo stališče, da lahko predlagateljica svojo pravico do delitve kadarkoli uveljavi pred sodiščem, kar ni le v nasprotju z določbami SPZ, pač pa tudi v nasprotju z listinsko dokumentacijo v spisu, iz katere izhaja, da ni kontaktirala vsaj treh nasprotnih udeležencev (kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker predlagateljica izigrava zakonske pogoje za začetek postopka delitve solastnine, se postopek vodi izključno v njenem interesu, zato naj ji sodišče naloži v plačilo vse stroške postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in pritožnici naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo, saj je pritožbo očitno vložila zaradi zavlačevanja postopka. Solastnik je brez kakršnihkoli predhodnih postopkov upravičen kadarkoli predlagati delitev solastnega premoženja; predhodni preizkus sporazumne delitve ni procesna predpostavka. Zatrjevana prodaja nepremičnin na postopek nima nikakršnega vpliva. Pritožnica ni podala nobenega sprejemljivega argumenta za odlog delitve, pač pa skuša s pritožbo doseči, da se vsebinsko reševanje zadeve ustavi oziroma odloži. V predlogu za delitev je bilo pojasnjeno, da dogovora med udeleženci ni bilo mogoče doseči zaradi večjega števila udeležencev, različnih interesov ter razpršenosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za presojo utemeljenosti predloga pritožnice za odložitev delitve solastnih nepremičnin relevantno dejansko stanje v resnici sploh ni sporno in ga je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo. Presojalo je oba zatrjevana argumenta: da pritožnica prodaja svoj solastninski delež na nepremičninah, ki so predmet delitve, in da predlagateljica ni poskusila s solastniki doseči izvensodne sporazumne delitve.

6. V nasprotju s pritožbo, ki pri utemeljevanju svojih stališč iztrga posamezne besedne zveze zakonskih določb in na ta način zaobide njihov smisel, je sodišče prve stopnje v točki 3 izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da je pravica zahtevati delitev stvari neodtujljiva pravica vsakega solastnika stvari. Da bi moral solastnik, ki je zainteresiran, da se solastne nepremičnine razdelijo, pred vložitvijo predloga poskusiti doseči dogovor o delitvi solastnih nepremičnin, iz določb SPZ ne izhaja. Prvi odstavek 69. člena SPZ določa, da ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, samo ob neprimernem času ne. Ali je čas neprimeren za delitev solastnih nepremičnin, sodišče ugotovi po presoji okoliščin konkretnega primera, ki jih zatrjujejo udeleženci. Vsebino predloga za delitev solastnih stvari predpisuje 156. člena ZNP-1. Določa, da mora predlog vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev ter podatke o imetnikih stvarnih pravic na stvari, če je predmet delitve nepremičnina tudi zemljiškoknjižne podatke. O predhodnem poskusu dogovora ne govori. SPZ v 70. členu sodišču nalaga, kako naj odloča v primeru, ko se solastniki ne morejo sporazumeti in ne kdaj o tem odloča. Na tako razlago napotuje že sam naslov člena: način delitve.

7. Pravilno je sodišče prve stopnje glede na trditve pritožnice o pomanjkanju poskusa dogovora o delitvi nepremičnin to upoštevalo kot okoliščino, s katero je utemeljevala pravni standard neprimernega časa iz prvega odstavka 69. člena SPZ. Predlagateljica je že v predlogu za delitev navedla, da med solastniki do sedaj ni prišlo do dogovora in da ga zaradi večjega števila solastnikov, različnih interesov ter razpršenosti, ni mogoče doseči. Utemeljenost teh navedb potrjuje vsebina predloga (delilo se bo 23 nepremičnin med 11 solastnikov) in odgovori nasprotnih udeležencev na predlog (podanih je več različnih predlogov za delitev, pritožnica pa se upira kakršnikoli delitvi z argumentom, da nepremičnine prodaja). Glede na te okoliščine dejstvo, da pritožnica pred vložitvijo predloga ni stopila v kontakt z (vsemi) solastniki, ne napolnjuje pojma neprimeren čas. Sodišče bo, ker do sporazumne delitve ni prišlo, o tem, kako se bodo solastne nepremičnine razdelile, odločilo na podlagi določb 70. člena SPZ.

8. Skladno s tretjim odstavkom 70. člena SPZ lahko sodišče odloži delitev le v primeru, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Sodišče prve stopnje je presodilo, da dejstvo, da pritožnica prodaja svoj solastniški delež na nepremičninah, ki so predmet tega postopka, ne utemeljuje njenega močnejšega interesa, da se postopek delitve odloži do zaključka prodaje (točka 5 izpodbijanega sklepa). Te presoje pritožba ne izpodbija obrazloženo.

9. Očitek predlagateljici o zlorabi pravice po obrazloženem ni utemeljen. Očitno je, da dogovora solastnikov o delitvi solastnih nepremičnin ni, zato predlagateljici ni mogoče odreči njene pravice do sodnega varstva.

10. Protispisen je očitek o kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1, češ da sklep ne vsebuje argumentov o poskusu predhodne sporazumne delitve. Izpodbijani sklep razloge o tem vsebuje. To je jasno razvidno tudi iz same pritožbe, saj vsebuje obsežno kritiko stališča sodišča, da lahko predlagateljica pravico do delitve pred sodiščem uveljavlja brez dokazila, da je s solastniki poskusila doseči sporazum pred vložitvijo predloga. Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče napačno povzame vsebino kakšne dokazne listine ali zapisnika, česar pritožba dejansko ne uveljavlja, pač pa tudi to kršitev utemeljuje s svojimi zmotnimi stališči o obveznem poskusu dogovora glede delitve solastnih nepremičnin pred sprožitvijo sodnega postopka.

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 pritožnica in predlagateljica krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Le glede skupnih stroškov postopka za delitev solastnih stvari ima zakon posebno določbo – 153. člen ZNP-1. 1 ZPP se v nepravdnih postopkih uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.