Jedro

ZFPPIPP v drugem odstavku 364. člena določa dva roka za ugovor, ki sta odvisna od narave terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Upniki prednostnih terjatev in ločitveni upniki imajo pri poplačilu poseben položaj napram ostalim upnikom, ki se v stečajnem postopku poplačujejo iz splošne razdelitvene mase. Prvi zato, ker imajo prednostno terjatev, drugi pa zato, ker imajo zavarovano terjatev. Takšen poseben položaj upnikov narekuje tudi hitrejšo izvedbo postopka, v posledici tega pa tudi krajše ugovorne roke, v danem primeru torej rok 15 dni za ugovor zoper načrt prve razdelitvene posebne razdelitvene mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor upnika R. L., zoper načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 19. 10. 2015 kot prepozen zavrglo.

2. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter odloči o ugovoru upnika zoper prvi načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 19. 10. 2015, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor upnika R. L., K. (upnik; pritožnik) zoper načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 19. 10. 2015 kot prepozen, ker je ugotovilo, da ga je upnik vložil po preteku 15-ih dni od objave načrta na spletnih straneh AJPES.

5. Upnik trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 364. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP. Rok za ugovor zoper načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase naj bi v danem primeru znašal 30 dni in ne 15 dni, kot je navedlo sodišče prve stopnje. Rok 15-ih dni bi po stališču pritožnika prišel v poštev le v primeru, ko se opravi razdelitev za plačilo prednostnih terjatev, ki v skladu z 21. členom ZFPPIPP predstavljajo terjatve iz delovnega razmerja. Upnik je prepričan, da smiselna uporaba določbe drugega odstavka 364. člena ZFPPIPP v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP pomeni, da: - prednostna razdelitev pomeni razdelitev posebne stečajne mase za plačilo zavarovanih prednostnih terjatev, - splošna razdelitev pa pomeni razdelitev posebne stečajne mase za plačilo ostalih zavarovanih terjatev.

Stališče pritožnika je zmotno, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

6. V skladu z določbo desetega odstavka 371. člena ZFPPIPP se za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase smiselno uporabljajo 364. do 367. člen ZFPPIPP, ki se nanašajo na prvo razdelitev splošne razdelitvene mase. Po določbi drugega odstavka 364. člena ZFPPIPP mora upnik vložiti ugovor proti načrtu prve razdelitve (splošne razdelitvene mase) pri prvi prednostni razdelitvi v petnajstih dneh in pri prvi splošni razdelitvi v enem mesecu od objave po četrtem odstavku 363. člena ZFPPIPP. Pritožnik pravilno opozarja, da izrazov posebna razdelitev in prednostna razdelitev ni mogoče enačiti, saj posebna razdelitev pomeni razdelitev posebne razdelitvene mase, to je denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ki je predmet ločitvene pravice, prednostna razdelitev pa je razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo prednostnih terjatev. Pritožnik nadalje tudi pravilno navaja, da ZFPPIPP v drugem odstavku 364. člena določa dva roka za ugovor, ki sta odvisna od narave terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Vendar pa spregleda, da imajo tako upniki prednostnih terjatev kot tudi ločitveni upniki pri poplačilu poseben položaj napram ostalim upnikom, ki se v stečajnem postopku poplačujejo iz splošne razdelitvene mase. Prvi zato, ker imajo prednostno terjatev, drugi pa zato, ker imajo zavarovano terjatev. Gre torej za upnike, ki imajo pred drugimi upniki določeno prednost, ki se kaže bodisi v tem, da se poplačujejo iz splošne razdelitvene mase pred drugimi upniki do celotne višine svojih (prednostnih) terjatev (v kolikor višina splošne razdelitvene mase to omogoča; imajo torej prvi vrstni red pri poplačevanju terjatev iz splošne razdelitvene mase - prvi in drugi odstavek 359. člena ZFPPIPP), bodisi v tem, da se poplačujejo pred drugimi upniki iz točno določenega premoženja, ki je predmet ločitvene pravice oziroma denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem tega premoženja, do celotne višine svojih terjatev, v kolikor višina posebne razdelitvene mase to omogoča (ločitveni upniki; peti odstavek 371. člen ZFPPIPP). Takšen poseben položaj upnikov prednostnih terjatev ter ločitvenih upnikov zato narekuje tudi hitrejšo izvedbo postopka, v posledici tega pa tudi krajše ugovorne roke, v danem primeru torej rok 15 dni za ugovor zoper načrt prve razdelitvene posebne razdelitvene mase.

7. ZFPPIPP pri poplačevanju terjatev iz posebne razdelitvene mase ne loči med zavarovanimi prednostnimi terjatvami in ostalimi zavarovanimi terjatvami. Kot edino merilo, ki določa vrstni red poplačila, je vrstni red pridobitve ločitvenih pravic. V skladu z določbo petega odstavka 371. člena ZFPPIPP se tako v primeru, če je premoženje, ki spada v posamezno posebno razdelitveno maso, predmet več ločitvenih pravic, terjatve, zavarovane s temi ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda.

8. Za razlago, ki jo glede poplačevanja terjatev iz posebne razdelitvene mase ponuja pritožnik, tako ni najti opore v zakonu.

9. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o tem, ali je ugovor upnika zoper načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 19. 10. 2015 pravočasen, pravilno upoštevalo rok petnajstih dni od objave načrta na spletnih straneh AJPES (glede tega je tudi enotna sodna praksa prvostopenjskih in višjih sodišč) in pravilno odločilo, da je njegov ugovor prepozen. Zato ga je utemeljeno zavrglo.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče namreč tudi ni našlo kršitev, na katere v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pazi po uradni dolžnosti.