Jedro

Tožnica v pritožbi utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki glede zatrjevanega dejstva izbrisa odvetnika A. A. iz imenika ni opravilo poizvedb pri Odvetniški zbornici Slovenije, kot je to predlagala, temveč se je zadovoljilo z vpogledom v spletni imenik odvetnikov, kar niti ni dokaz, ki ga je za potrditev svojih navedb predlagala tožnica.

Ker je tožnica izvedbo dokaza z opravo poizvedb pri OZS pravočasno predlagala, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje pravno pomembna dejstva, to je, da je bil odvetnik A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov, z dnem 28. 3. 2022 pa je njegovo pisarno prevzel njen sedanji pooblaščenec odvetnik D. D., je bil njen dokazni predlog tudi substanciran, zato bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da na dan zamujenega naroka za glavno obravnavo ni obstajalo notranje razmerje med tožnico in njenim sedanjim pooblaščencem, zaradi česar dejstvo, da se njen sedanji pooblaščenec ni mogel udeležiti naroka zaradi bolezni, niti ne more predstavljati upravičenega vzroka za zamudo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).1 Navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožničin prvotni pooblaščenec A. A. ni bil izbrisan iz imenika odvetnikov. Iz Odločbe Odvetniške zbornice Slovenije z dne 13. 4. 2022, ki jo prilaga in je bila odvetniku A. A. vročena šele dne 15. 6. 2022, izhaja, da je bil odvetnik A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov z dnem 2. 3. 2022. Primopredaja spisov je bila opravljena z dnem 28. 3. 2022. O navedenem bi se sodišče lahko prepričalo, če bi namesto vpogleda v spletni imenik opravilo poizvedbe pri OZS, kot je to predlagala tožnica. Spletni imenik ne predstavlja evidence z učinkom javne knjige. Sodišče je bilo z dopisom sedanjega pooblaščenca tožnice z dne 11. 4. 2022 obveščeno o nastali situaciji in o teku postopka pridobivanja pooblastil strank prejšnjega pooblaščenca po 73. členu Statuta OZS, ki traja 60 dni, prav tako je bilo dopisu priloženo potrdilo o pozitivnem testu na Covid-19 sedanjega pooblaščenca, ki posledično zaradi bolezni na narok dne 29. 3. 2022 ni mogel pristopiti. Tožnica se je tako znašla v položaju, ko je prenehalo pooblastilno razmerje s prejšnjim odvetnikom, sočasno pa prevzemnik z začasnim zakonitim pooblastilom zaradi bolezni ni mogel pristopiti na narok. Ob dejstvu, da izrecnega pisnega pooblastila stranka še ni prenesla nanj, tudi prevzemnik pisarne ni mogel dajati substitucijskih pooblastil. Očitek sodišča, da bi moral prvotni pooblaščenec sedanjemu pooblaščencu podpisati splošno substitucijsko pooblastilo pa tudi ne vzdrži pravne presoje, saj so prvotnemu pooblaščencu z dnem 2. 3. 2022 prenehala vsa upravičenja opravljati odvetniški poklic in s tem pooblastila strank, kar pomeni, da (neobstoječih) pooblastil ni mogel več prenašati s substitucijskimi pooblastili. Tožnica je z odločitvijo sodišča oškodovana, ne da bi kakorkoli lahko vplivala na svoj procesni položaj, potem, ko je izgubila prvotnega pooblaščenca. Podani sta tudi kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep namreč ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni, poleg tega obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa (da odvetnik A. A. ni bil izbrisan iz imenika odvetnikov) in obstoječo listino o izbrisu odvetnika iz imenika odvetnikov. Zaradi neizvedbe predlaganega dokaza pa je prav tako podana kršitev 339. člena ZPP.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov in na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz listin sodnega spisa med drugim izhaja, da je bil dne 29. 3. 2022 opravljen narok za glavno obravnavo (list. št. 73 do 79), da je na narok za toženo stranko pristopil odvetnik B. B., za tožnico pa nihče. Pristopila je tudi priča C. C., ki jo je sodišče zaslišalo. Glavno obravnavo je na tem naroku sodišče končalo. Zoper takšno procesno postopanje je tožnica po pooblaščencu vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. S sklepom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je bil predlog zavrnjen.

7. Nista podani kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je Odločbo OZS z dne 13. 4. 2022 (A11) vložila šele skupaj s pritožbo. Sodišče prve stopnje s to listino ni razpolagalo, zato se po naravi stvari v razlogih sklepa o vsebini listine ni moglo opredeliti, posledično tudi ne more biti nasprotja med razlogi sklepa o vsebini listine in samo to listino. Z navedbo, da obstaja nasprotje med ugotovitvijo sodišča, da odvetnik A. A. ni bil izbrisan iz imenika odvetnikov in obstoječo listino, ki potrjuje nasprotno, in ki jo tožnica prilaga šele v pritožbi, pa tudi s trditvami o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tožnica dejansko uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

8. V pritožbenem postopku je sporno, ali so v okoliščinah obravnavanega primera izpolnjeni procesni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude, predvsem pa je najprej odprto vprašanje, ali je sedanji pooblaščenec tožnice v času oprave naroka, za katerega uveljavlja upravičeno zamudo, sploh imel postulacijsko sposobnost za kakršnokoli veljavno opravljanje procesnih dejanj.

9. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (Statut OZS; Ur. l. RS, št. 15/94 s spremembami) v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov. Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni, obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika. Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.

10. Tožnica v pritožbi utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki glede zatrjevanega dejstva izbrisa odvetnika A. A. iz imenika, ni opravilo poizvedb pri Odvetniški zbornici Slovenije, kot je to predlagala, temveč se je zadovoljilo z vpogledom v spletni imenik odvetnikov, kar niti ni dokaz, ki ga je za potrditev svojih navedb predlagala tožnica. V pritožbi utemeljeno navaja, da bi se s poizvedbami pri OZS sodišče lahko prepričalo o resničnosti njenih trditev, navaja torej obstoj okoliščin in dejstev, ki potrjujejo, da bi lahko predlagani in neizvedeni dokaz imel za posledico drugačno odločitev. V zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je bil njen predhodni pooblaščenec A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, zaradi česar je bilo na podlagi 73. člena Statuta OZS na dan oprave naroka dne 29. 3. 2022 vzpostavljeno notranje razmerje med tožnico in njenim sedanjim pooblaščencem D. D., kot prevzemnikom pisarne, v pritožbi prilaga še Odločbo OZS z dne 13. 4. 2022 (A11). Iz slednje izhaja, da se odvetnik A. A. z dnem 2. 3. 2022 izbriše iz imenika odvetnikov, za prevzemnika pisarne pa se določi odvetnika D. D. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je odvetnik D. D. prevzem odvetniške pisarne in spisov potrdil z izjavo z dne 28. 3. 2022, torej en dan pred razpisanim narokom. Iz vsebine vložene pritožbe izhajajo razlogi za dopustnost pritožbenega uveljavljanja tega novega dokaza (prvi odstavek 337. člena ZPP). Odločba OZS je bila po zatrjevanju tožnice namreč odvetniku A. A. vročena šele dne 15. 6. 2022 (iz OZS je bila odpravljena dne 14. 6. 2022 - A11), torej šele po podanem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 22. 4. 2022. 11. Ker je tožnica izvedbo dokaza z opravo poizvedb pri OZS pravočasno predlagala, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje pravno pomembna dejstva, to je, da je bil odvetnik A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov, z dnem 28. 3. 2022 pa je njegovo pisarno prevzel njen sedanji pooblaščenec odvetnik D. D., je bil njen dokazni predlog tudi substanciran, zato bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi.2 Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je moralo pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožnice ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj samo kršitve ni moglo odpraviti (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 354. členom ZPP). Ker je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo že iz razloga, ker je ugotovilo, da na dan zamujenega naroka ni obstajalo notranje razmerje med tožnico in sedanjim pooblaščencem (kar pa je ugotovitev, ki je predložena odločba OZS ne podpira), se posledično ni ukvarjalo s tem, ali na strani tožničinega sedanjega pooblaščenca obstoji upravičen razlog za zamudo.

12. V novem postopku se bo sodišče prve stopnje opredelilo do Odločbe OZS z dne 13. 4. 2022 oziroma bo, glede na njeno vsebino, po potrebi opravilo poizvedbe pri OZS in nato ponovno ocenilo razmerje med tožnico in njenim sedanjim pooblaščencem na dan zamujenega naroka za glavno obravnavo 29. 3. 2022, nato pa o predlogu ponovno odločilo upoštevajoč določbe od 114. do 120. člena ZPP, ki urejajo institut vrnitve v prejšnje stanje.

13. Pritožbeni stroški niso priglašeni, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Izbris in določitev prevzemnika pisarne se na podlagi 73. člena Statuta OZS opravi z odločbo.