Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba VII Kp 8671/2023

ECLI:SI:VSLJ:2026:VII.KP.8671.2023 Kazenski oddelek

žaljiva obdolžitev zasebna tožba rok za vložitev zasebne tožbe materialni in procesni rok roki računanje roka načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Višje sodišče v Ljubljani
19. marec 2026
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Rok za vložitev zasebne tožbe je materialni rok, čeprav je določen v procesnem zakonu (ZKP). Začetek teka roka zasebne tožbe je vezan na dan, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.

Izrek

I.Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

zoper obdolženo A. A., rojena ... v ..., EMŠO: ..., stanujoča ..., s končano fakulteto, predsednica uprave družbe B., ..., po lastni izjavi še neobsojena in ni v drugem kazenskem postopku, na prostosti,

na podlagi 4. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba,

da je o zasebnem tožilcu trdila oziroma raznašala nekaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu,

s tem, da je v času od 26. 7. 2022 do 5. 8. 2022 v C., v prostorih družbe B. d.d. za zasebnega tožilca trdila, da je zasebni tožilec podal prijavo na inšpektorat za delo, zaradi česar je dne 26. 7. 2022 prostore družbe D. d.o.o., ki se nahajajo v okviru prostorov družbe B. d.d. tudi obiskal inšpektor za delo, o teh trditvah, ki so se kmalu razširile tudi po celotni družbi, pa je zasebnega tožilca dne 5. 8. 2022 seznanila njegova nadrejena E. E., trditve pa so zasebnega tožilca zelo razžalile in so tudi močno škodile njegovi časti in dobremu imenu,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II.Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP mora zasebni tožilec plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženke ter nagrado in potrebne izdatke njenega zagovornika.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo obdolženo A. A. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da mora zasebni tožilec F. F. plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer potne stroške prič v višini 16,92 EUR, potrebne izdatke obdolženke ter nagrado in potrebne izdatke njenega zagovornika. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je zasebnega tožilca oprostilo plačila sodne takse.

2.Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil pooblaščenec zasebnega tožilca in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženko spozna za krivo očitanega kaznivega dejanja, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3.Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po prvem odstavku 383. člena ZKP ugotovilo bistveno kršitev določbe kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje kršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca. Po oceni pritožbenega sodišča je bila zasebna tožba zoper obdolženo A. A. zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 160. člena KZ-1 vložena prepozno.

4.Kazenski pregon za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve iz prvega odstavka 160. člena KZ-1 se začne na zasebno tožbo (prvi odstavek 168. člena KZ-1). Rok za vložitev zasebne tožbe je določen v prvem odstavku 52. člena ZKP. Za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo, je treba zasebno tožbo vložiti v šestih mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 18. 12. 1996 izhaja, da za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ni odločilno, ali je določen v Zakonu o kazenskem postopku ali v Kazenskem zakoniku. Bistvena je sama narava roka, to je, kakšna pravica se daje z določenim rokom ter kakšne so posledice zamude roka. Rok za vložitev zasebne tožbe ima vse značilnosti materialnega roka. To je namreč rok, v katerem lahko oškodovanec uveljavlja pravico do kazenskega pregona, ki mu jo daje materialni zakon, saj je v KZ-1 določeno, katera kazniva dejanja se preganjajo na zasebno tožbo. Ta rok je prekluziven in z njegovim potekom oškodovanec dokončno izgubi pravico, ki jo ima po materialnem zakonu. Za računanje materialnih rokov - kdaj začne ta rok teči, kdaj se izteče in kaj vpliva na njegov tek - ne veljajo enaka pravila kot za računanje procesnih rokov. Zatorej določba 88. člena ZKP za računanje roka za vložitev zasebne tožbe ni uporabljiva (kot tudi ni uporabljiva za računanje materialnega roka za zastaranje kazenskega pregona po 90. členu KZ-1). Določba 88. člena ZKP ureja namreč računanje procesnih rokov, ki so določeni za opravo posameznih procesnih dejanj v kazenskem postopku.

5.V opisu kaznivega dejanja v zasebni tožbi se zatrjuje, da je zasebnega tožilca o inkriminiranih trditvah obdolženke dne 5. 8. 2022 seznanila njegova nadrejena E. E. Zasebni tožilec je torej po lastnih navedbah za kaznivo dejanje in storilko izvedel 5. 8. 2022. Zasebno tožbo zoper obdolženko za očitano kaznivo dejanje pa je preko svojega pooblaščenca, odvetnika G. G., vložil neposredno pri Okrajnem sodišču v Krškem dne 6. 2. 2023, kar je razvidno iz dohodne štampiljke na zasebni tožbi. Dodatno pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v točki 7 izpodbijane sodbe napačno zatrjuje, da je bila zasebna tožba vložena 6. 1. 2023.

6.Prvi odstavek 52. člena ZKP določa, da je treba zasebno tožbo vložiti v šestih mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Začetek teka roka za vložitev zasebne tožbe je torej, glede na takšno zakonsko dikcijo, vezan na dan, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Rok, ki je določen v mesecih, se izteče s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je ta rok pričel teči. V obravnavanem primeru je zasebni tožilec v zasebni tožbi zatrjeval, da je za kaznivo dejanje in storilko izvedel 5. 8. 2022, tega dne je pričel teči šest mesečni rok za vložitev zasebne tožbe. Rok za vložitev zasebne tožbe se je zato iztekel 5. 2. 2023. Napačno je tako stališče sodišča prve stopnje, da rok za vložitev zasebne tožbe prične teči s prvim naslednjim dnem po dnevu, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. K temu pritožbeno sodišče pripominja, da tudi rok za zastaranje kazenskega pregona, ki je po svoji naravi ravno tako materialni rok, in je za razliko od roka za vložitev zasebne tožbe tudi urejen v materialnem predpisu v določbi 90. člena KZ-1, začne teči z dnem izvršitve kaznivega dejanja (in ne prvi naslednji dan po dnevu izvršitve kaznivega dejanja), razen v izjemnih primerih, določenih v tretjem odstavku 90. člena KZ-1. Navedeno pa utemeljuje sklep, da materialni rok (ob odsotni drugačni zakonski dikciji) začne teči že z dnem, ko nastopi pravno relevantno dejstvo, od katerega je treba računati takšen rok.

7.Ker je bila zasebna tožba vložena pri sodišču neposredno dne 6. 2. 2023, torej en dan po izteku šestmesečnega roka iz prvega odstavka 52. člena ZKP, je bila vložena prepozno. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno štelo zasebno tožbo kot pravočasno, čeprav bi jo moralo po 437. členu v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavreči. Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe po prvem odstavku 383. člena ZKP ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ker zasebna tožba ni bila vložena pravočasno, so po 4. točki 357. člena ZKP podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženko zavrnilo (prvi odstavek 394. člena ZKP), zaradi česar tudi ni presojalo utemeljenosti navedb zasebnega tožilca v pritožbi.

8.V posledici sprejete odločitve je pritožbeno sodišče odločilo, da mora zasebni tožilec po določbi drugega odstavka 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado njenega zagovornika.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 158, 160, 160/1, 168 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 52, 52/1, 88, 357, 357-4, 371, 371/1, 371/1-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia