Jedro

V skladu z drugim in tretjim odstavkom 323. člena v zvezi s 332. členom ZPP sodnik podpiše le izvirnik sklepa, ki se izda v fizični obliki, strankam pa se vroči overjeni prepis sklepa. Na slednjem morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 13. 9. 2017

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tožnika z dne 9. 6. 2017 zoper plačilni nalog sodišča z dne 16. 5. 2017. S slednjim je sodišče prve stopnje tožniku naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 4. 4. 2017. 2. Zoper sklep se laično pritožuje tožnik in navaja, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa nepravilno zapisalo njegovo ime. Izpodbijani sklep ni veljaven, ker ni podpisan s strani upravičene osebe in zato ni skladen z določbami Zakona o upravnem postopku (ZUP) in Ustavo Republike Slovenije (Ustava). Pravica do pritožbe je ustavna pravica, zato pritožba ne more biti zavrnjena iz razloga, ker stranka nima sredstev za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa pravilno navedlo ime in priimek tožnika, izbira velikosti črk na točnost zapisa ne vpliva.

5. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 323. člena v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodnik podpiše le izvirnik sklepa, ki se izda v fizični obliki, strankam pa se vroči overjeni prepis sklepa. Na slednjem morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda). Tem določbam je v konkretnem primeru zadoščeno. Izvirnik izpodbijanega sklepa, ki je v spisu, je podpisan s strani sodnice, overjen prepis sklepa, ki ga je prejel tožnik, izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 111. člena Sodnega reda. Sklicevanje tožnika na ZUP ni utemeljeno, saj se v pravdnem postopku uporabljajo procesne določbe ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabilo tretji odstavek 105. člena ZPP ter prvi in peti odstavek 108. člena ZPP. Ker ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse ni vseboval lastnoročnega podpisa, je sodišče prve stopnje tožnika pravilno pozvalo k popravi ugovora, potem ko pozivu sodišča ni sledil, pa ugovor utemeljeno zavrglo.

7. Predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks je bil pravnomočno zavrnjen, ker tožnik ni izkazal, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati. Navedbe pritožnika, da se mu z zahtevo za plačilo sodne takse omejuje ustavna pravica do pritožbe, zato niso utemeljene.

8. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Zaradi številnih procesnih zapletov v dosedanjem postopku, ki odlagajo pravnomočno odločitev v zadevi, je pritožbeno sodišče kljub takšni odločitvi takoj pristopilo k obravnavi tožnikove pritožbe zoper sklep z dne 4. 4. 2017. O pritožbi zoper sklep z dne 4. 4. 2017

10. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nepopolno zavrglo vlogo tožnika z dne 4. 2. 2017. 11. Zoper sklep se laično pritožuje tožnik. Navaja, da je sklep sodišča prve stopnje nejasen, saj v izreku govori o vlogi tožeče stranke, v nadaljevanju pa o vlogi, ki ni pritožba. Če vloga ni pritožba, je sodišče ne bi smelo obravnavati kot pritožbe in je zato ne bi smelo zavreči. Iz vsakega dopisa tožnika je razviden vsebinski zahtevek, na katerega pa se sodišče odziva samovoljno. Sodišču predlaga, da jasno izrazi, kaj je mislilo z izrekom izpodbijanega sklepa.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Izrek izpodbijanega sklepa je jasen. Sodišče prve stopnje je z njim kot nepopolno zavrglo vlogo tožnika z dne 4. 2. 2017 (vloženo dne 7. 2. 2017).

14. Takšna odločitev sodišča prve stopnje temelji na pravilni uporabi določb 105. in 108. člena ZPP.

15. Tožnik je po prejemu sklepa z dne 23. 1. 2017 (s katerim je sodišče štelo za umaknjeni njegovi pritožbi z dne 18. 1. 2016 in 19. 7. 2016) vložil vlogo naslovljeno z "Vračilo obvestila št. P 2125/2015-I z dne 23. 1. 2017 in zahtevek po dopolnitvi". V obrazložitvi je zahteval dopolnitev izdanega sklepa z lastnoročnim podpisom avtorja. Ker je bil izvirnik sklepa v spisu podpisan s strani sodnice, hkrati pa je tožniku vročen prepis izvirnika ustrezal zahtevam 111. člena Sodnega reda, sodišče prve stopnje predlogu tožnika utemeljeno ni sledilo. Hkrati ga je na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 105. člena in 335. členom ZPP utemeljeno pozvalo, da vlogo popravi tako, da bo obsegala: izjavo, ali jo je šteti za pritožbo, navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Ker tožnik nato vloge ni popravil1, je slednjo pravilno in utemeljeno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP). Nepomembno je, ali je sodišče vlogo naslovilo in obravnavalo kot (navadno) vlogo ali kot pritožbo, saj je za sprejem izpodbijane odločitve zadostovalo že dejstvo, da tožnik kljub pozivu sodišča vloge ni lastnoročno podpisal. Pritožba je namreč le posebna oblika vloge, vsaka vloga v fizični obliki, ki ne vsebujejo lastnoročnega podpisa vlagatelja, pa je nepopolna.

16. Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tožnikovo pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Temveč je na sodišče naslovil zahtevo, da mu sklep vroči na uradni naslov, čeprav ga je več kot očitno prejel, saj je bil priložen tej zahtevi.