Jedro

Določba 1. odst. 158. člena ZPP vsebuje pravilo, ki pove, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške in izjemo od tega pravila, po kateri dolžnosti povrnitve stroškov ni, če je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek.

Če je vtoževana terjatev priznana v stečajnem postopku nad tožencem, gre smiselno za enak primer, kot tedaj, ko toženec izpolni zahtevek.

Vendar pa velja izjema le tedaj, če tožnik umakne tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka (priznanju terjatve v stečajnem postopku).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (4. točka izreka) spremeni tako, da se zahteva tožeče stranke za povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v višini 16.200,00 SIT, v osmih dneh.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je bil postopek prekinjen, sklenilo, da se od dne 14.12.1998 nadaljuje (1. točka izreka).

Ugotovilo je, da je tožeča stranka tožbo umaknila (2. točka izreka) in je zato sklep o izvršbi razveljavilo (3. točka izreka). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 15.295,00 SIT z zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

Zoper stroškovni del sklepa se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi nepopolne ugotitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je bila tožba umaknjena šele devet mesecev po tem, ko je bila vtoževana terjatev priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko. Odvetniški stroški za pristop na zadnji narok dne 14.12.1998 so bili zato v celoti nepotrebni. Predlagala je spremembo izpodbijanega dela prvostopnega sklpa.

Pritožba je utemeljena.

Določba 1. odst. 158. člena ZPP vsebuje pravilo, ki pove, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške in izjemo od tega pravila, po kateri dolžnosti povrnitve stroškov ni, če je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek.

Če je vtoževana terjatev priznana v stečajnem postopku nad tožencem, gre smiselno za enak primer, kot tedaj, ko toženec izpolni zahtevek.

V predmetni zadevi bi zato lahko šlo za izjemo od splošnega pravila.

Vendar pa velja izjema le tedaj, če tožnik umakne tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka (priznanju terjatve v stečajnem postopku). V stečajnem postopku nad toženo stranko je bila vtoževana terjatev priznana na naroku dne 10.3.1998 (tako je razvidno iz stečajnega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St. ...), tožba pa je bila umaknjena šele dne 28.12.1998. Pogojev za uporabo izjeme zato ni bilo. Prvostopno sodišče bi moralo uporabiti pravilo iz 1. odst. 158. člena ZPP in zahtevo tožnika za povrnitev njegovih pravdnih stroškov zavrniti.

Po povedanem in na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP je pritožbeno soidšče pritožbi ugodilo in stroškovni del izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je tožnikovo zahtevo za povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov zavrnilo.

Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela, ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. in 2. odst. 166. člena ZPP), ki obsegajo stroške sodne takse za pritožbo v višini 16.200,00 SIT. Pritožnica je sicer priglasila še poštne in administrativne stroške, ki pa jih ni specificirala in izkazala, zaradi česar jih ni bilo mogoče upoštevati.