Jedro

Pritožbene trditve o delnem plačilu sodne takse pa na prej navedeni zaključek ne vplivajo, saj pritožba sama pojasni, da sodišče prve stopnje dolžnikovi prošnji za obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, kar pomeni, da je plačilo sodne takse (v celoti) procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje dolžnikove pritožbe, pri tem pa iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 4. 12. 2019 pravnomočen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo zoper sklep z dne 8. 10. 2019 štelo za umaknjeno.

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pojasnjuje, da mu je sodišče prve stopnje možnost obročnega plačila sodne takse zavrnilo ter da v trenutnem stanju sodne takse v višini 125,00 EUR ni zmogel plačati, zato je nakazal le 65,00 EUR, ostalo pa bo nakazal kasneje. Ponovno prosi sodišče, da se mu dolg zamrzne oziroma da se mu odloži poplačilo do februarja 2020. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Peti odstavek 29b. člena ZIZ določa, da če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da dolžnik sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 8. 10. 2019 ni plačal niti v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, niso pa podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Pri tem iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil dolžnik na posledice neplačila sodne takse, ki nastopijo po petem odstavku 29.b člena ZIZ, v plačilnem nalogu z dne 29. 10. 2019 opozorjen.

6. Dejstva, da sodna taksa za zgoraj navedeno pritožbo ni plačana, dolžnik ne izpodbija oziroma mu pritrjuje. Pritožbene trditve o delnem plačilu sodne takse pa na prej navedeni zaključek ne vplivajo, saj pritožba sama pojasni, da sodišče prve stopnje dolžnikovi prošnji za obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, kar pomeni, da je plačilo sodne takse (v celoti) procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje dolžnikove pritožbe, pri tem pa iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 4. 12. 2019 pravnomočen.

7. Ker je plačilo sodne takse za predmetno pritožbo glede na prvi odstavek 29.b člena ZIZ procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

8. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP vse zvezi s 15. členom ZIZ).