Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke, družbe z omejeno odgovornostjo, za oprostitev plačila sodne takse.1 Tako je odločilo, ker ga ta ni dopolnila s podatki, določenimi v 12. in 12.b členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1), kot ji je bilo natančno pojasnjeno v sklepu s 15. 3. 2021. 2. Tožeča stranka se zoper tak sklep pravočasno pritožuje in predlaga njegovo spremembo ali razveljavitev. Navaja, da odmere sodne takse ne more preizkusiti. Izpostavlja, da so sredstva na njenih računih omejena, da nima prostih sredstev, tudi drugo premoženje je obremenjeno s strani bank. Sodišče ni opravilo vseh poizvedb. Sodišče bi moralo zadevo vsebinsko obravnavati, z zavrženjem je nedopustno poseglo v pravico do sodnega varstva.
Dodaja, da rok za plačilo sodne takse ne more začeti teči pred pravnomočnostjo odločitve sodišča o predlogu za taksno oprostitev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločilo o odmeri sodne takse, zato pritožbene navedbe o (ne)možnosti preizkusa odmere sodne takse za odločitev o pritožbi niso pravno odločilne in višje sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).
5. Pravna oseba je lahko oproščena plačila sodne takse, če nima sredstev za njeno plačilo in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če 4. odstavek 11. člena ZST-1 ne določa drugače (3. odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse zakon sodišču nalaga upoštevanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.
6. Stranka, ki uveljavlja oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovitev njenega materialnega položaja (6. odstavek 12.a člena v zvezi z 2. odstavkom 12.b člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je pritožnici v sklepu s 15. 3. 2021 podrobno pojasnilo, katere podatke mora predložiti, a jih tudi z vlogo s 13. 4. 2021, s katero naj bi predlog dopolnila, ni predložila. Njene trditve o slabem ekonomskem, finančnem in likvidnostnem stanju (o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, zatorej sodišče tožničine neaktivnosti ni moglo nadomestiti z opravo poizvedb) so ostale na ravni posplošenega zatrjevanja, predlog je torej ostal nepopoln.
7. Nepopolni predlog za taksno oprostitev (ni dvoma, da podatki, ki jih je v njem navedla pritožnica, ne zadoščajo za odločitev o predlogu, torej za vsebinsko presojo ekonomskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožeče stranke) je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo, saj onemogoča presojo, ali predlagateljica izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev.
8. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, pritožba pa ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
9. O roku za plačilo sodne takse sodišče v izpodbijanem sklepu ni odločilo, ampak je nanj v skladu s 3. odstavkom 14.a člena ZST-1 tožečo stranko v obrazložitvi sklepa le opozorilo. Stranke (in sodišče) zavezuje le pravnomočni del sodne odločbe, to je izrek, zato imajo udeleženci postopka pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodna praksa v razlagi določbe 3. odstavka 14.a člena ZST-1 ni enotna. Odločbe tega sodišča I Ip 2846/2018, I Cp 1533/2018 in I Cpg 471/2017 pa rok za plačilo sodne takse vežejo na vročitev sklepa višjega sodišča, vsaj v primeru vložitve pravočasne pritožbe.
1 Taksa za tožbo znaša 126 EUR.