Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. Revidentovo v reviziji izpostavljeno pravno vprašanje se nanaša na postopek prisilne izvršbe (prvi odstavek 293. člena ZUP) in ne na vsebino obravnavane zadeve, ki pa je ničnost odločbe iz razloga 6. točke 279. člena ZUP. Zato to vprašanje ni pomembno glede na vsebino obravnavane zadeve in izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazano.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno 2. točko izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje je tožnik (revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na drugo alinejo prvega odstavka 367. a člena ZPP, torej s pomembnim pravnim vprašanjem.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo (2. točko izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper 2. in 3. točko izreka odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Nove mesto z dne 14. 10. 2009, s katerima je gradbeni inšpektor zavrnil revidentova predloga za ugotovitev ničnosti inšpekcijske odločbe in ugotovitev ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe te inšpekcijske odločbe. S 1. točko izreka citirane upravne odločbe z dne 14. 10. 2009 pa je gradbeni inšpektor zavrnil revidentov predlog za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe z dne 28. 4. 2009. Revidentovo tožbo zoper to 1. točko izreka odločbe gradbenega inšpektorja je sodišče prve stopnje zavrglo (1. točka izreka sodbe in sklepa). Tožena stranka je revidentovo pritožbo, vloženo le zoper 2. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe, zavrnila z odločbo z dne 2. 12. 2009. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo po vsebini uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6. Revident navaja, da še ni sodne prakse, glede odločitve o rušenju objekta, ki predstavlja rekonstrukcijo starega objekta, zgrajenega v skladu s predpisi. V nadaljevanju pojasnjuje, da rušenje objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1967 ni v upravni pristojnosti in da sklepa o izvršbi ni mogoče izvršiti, ker objekt delno stoji na zemljišču, ki ga sklep ne zajema. Zato naj bi bila podana ničnostna razloga iz 1. in 3. točke 279. člena ZUP.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa se pravno vprašanje, tako kot je zastavljeno, ne nanaša na vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve. V tej zadevi gre za odločanje o revidentovem predlogu za izrek ničnosti dveh inšpekcijskih odločb, zato je za odločitev o stvari pomembno, ali je podan v predlogu uveljavljani ničnostni razlog. Revident je v predlogu navajal, da bi moral upravni organ prve stopnje izdati novo inšpekcijsko odločbo in nov sklep o dovolitvi izvršbe, po tem, ko je drugostopenjski upravni organ odpravil 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa o dovolitvi izvršbe in jo nadomestil z novo 2. točko. Iz razloga neizdaje nove odločbe in sklepa je revident uveljavljal ničnostni razlog po 6. točki 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Po navedeni določbi ZUP se za nično izreče odločba, če je v njej taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Revidentovo v reviziji zastavljeno vprašanje pa se ob upoštevanju prvega odstavka 293. člena ZUP nanaša na sam postopek prisilne izvršbe in ne na v predlogu uveljavljani ničnostni razlog iz 6. točke 279. člena ZUP. Zato zastavljeno vprašanje ni pomembno glede na vsebino obravnavane zadeve. V reviziji naknadno uveljavljana ničnostna razloga po 1. in 3. točki 279. člena ZUP pa tudi ne predstavljata v drugem odstavku 83. člena ZUS-1 navedenih razlogov za dovoljenost revizije.

8. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.