17. 9. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Margarete Vizjak, Maribor, ki jo zastopa Munib Vehabović, odvetnik v Mariboru, na seji 17. septembra 2009

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. člena Zakona o jugoslovanskem državljanstvu (Uradni list SFRJ, št. 38/64) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 391/2008 z dne 10. 7. 2008 in sodbo Upravnega sodišča št. U 98/2008 z dne 22. 4. 2008 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo o ugotovitvi, da se pritožničin pravni prednik ni štel za jugoslovanskega državljana, in sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije zoper navedeno sodbo Upravnega sodišča. Zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave naj bi bila kršena, ker naj bi sodišče (pred njim pa upravna organa) uporabilo 23. člen Zakona o jugoslovanskem državljanstvu (v nadaljevanju Zdrž/64) iz leta 1964, tj. zakonsko določbo, ki ni sestavni del pravnega reda Republike Slovenije in ki naj bi diskriminirala osebe na podlagi narodnosti. Pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave naj bi Upravno sodišče kršilo, ker naj ne bi (prepričljivo) odgovorilo na navedbe o retroaktivnosti uporabljenega zakona, ki je začel veljati 1. 1. 1965. Upravna organa in sodišče naj bi tudi samovoljno ugotovili, da je pritožničinemu pravnemu predniku državljanstvo prenehalo 27. 4. 1945, saj je bil prvi Zakon o državljanstvu DFJ sprejet 10. 8. 1945 (Uradni list DFJ, št. 64/45), veljati pa je začel šele 28. 8. 1945. Sklepu Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije očita kršitev 14. in 155. člena Ustave ter 26. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – v nadaljevanju MPDPP). Meni, da je ugotovitev Vrhovnega sodišča, da v reviziji ni navajala vprašanja, ki naj bi bilo glede na vsebino zadeve pomembno, samovoljna in arbitrarna. Vrhovno sodišče pa naj bi 83. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1) dalo razlago, ki naj po vsebini ne bi bila sprejemljiva s 23. členom Ustave.

2.Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. člena Zdrž/64, ker naj bi ta določba omogočala retroaktiven odvzem državljanstva, zaradi česar naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave. Meni, da je izpodbijana določba v neskladju tudi s 14. členom Ustave, s 26. členom MPDPP in s 14. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), ker prenehanje državljanstva določa le za tiste osebe, ki so dobile državljanstvo države, katere narodnosti pripadajo. Izpodbijana določba pa naj bi že ob uveljavitvi nasprotovala tretjemu odstavku 54. člena Ustave SFRJ iz leta 1963, kasneje pa tudi tretjemu odstavku 200. člena Ustave SFRJ iz leta 1974.

B. – I.

3.Po 23. členu Zdrž/64 je jugoslovanskemu državljanu, ki se je pred uveljavitvijo Zakona izselil iz Jugoslavije, živel v tujini in je pridobil državljanstvo države, katere narodnosti pripada, prenehalo jugoslovansko državljanstvo z dnem, ko je dobil tuje državljanstvo, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.

4.ZDrž/64 je prenehal veljati z dnem uveljavitve Zakona o državljanstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 58/76) in tako 25. 6. 1991 ni postal sestavni del pravnega reda Republike Slovenije. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja predpis, ki v času vložitve pobude ne velja več, če niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti.

5.Po 39. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – ur. p. b. – ZDRS) je treba pri ugotavljanju državljanstva posamezne osebe uporabiti predpise o državljanstvu za čas od rojstva osebe do dne ugotavljanja državljanstva. Določbe predpisov o državljanstvu se torej uporabljajo v postopkih, čeprav ne veljajo več. Ugotavljanje državljanstva ne pomeni odločanja o pridobitvi ali o odvzemu državljanstva za nazaj. Upravni organ z uporabo določb predpisov o državljanstvu ugotavlja, ali je neka oseba imela jugoslovansko državljanstvo v nekem preteklem časovnem obdobju. Ker se je v obravnavanem primeru izpodbijana ureditev nanašala na obdobje pred uveljavitvijo Ustave in ratifikacijo MPDPP in EKČP, se na določbe teh aktov ni mogoče sklicevati. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 2007 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 42) kot neutemeljene zavrnilo navedbe pobudnikov o neskladju prejšnjih predpisov o državljanstvu z določbami Ustave, ker se izpodbijana ureditev ni nanašala na ureditev sedanjega položaja pobudnikov, temveč na ureditev položajev v času uzakonitve predpisov o jugoslovanskem državljanstvu (45. točka obrazložitve). Za oceno skladnosti predpisov s prejšnjo oziroma s prejšnjimi ustavami pa Ustavno sodišče ni pristojno.[1]

6.Poleg tega ima vsaka država pravico, da s svojo zakonodajo uredi, kdo so njeni državljani. Druge države takšno ureditev priznavajo, če je v skladu z mednarodnim običajem in s splošnimi pravnimi načeli, ki jih priznavajo civilizirani narodi. Tudi v tem okviru so očitki o nedopustni retroaktivnosti in o diskriminatornosti izpodbijane določbe neutemeljeni.

7.Člen 23 ZDrž/64 je sicer določal, da jugoslovanskemu državljanu, ki se je pred uveljavitvijo tega zakona izselil iz Jugoslavije, živel v tujini in je pridobil državljanstvo države, katere narodnosti pripada, preneha jugoslovansko državljanstvo z dnem, ko je pridobil tuje državljanstvo, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno. Vendar je že Zakon o državljanstvu kraljevine S. H. S. z 21. 9. 1928 (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 19. 11. 1928, št. 109) [2] v 2. členu določal, da državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ne more biti istočasno državljan tuje države. Zakon sicer ni določal ex lege prenehanja državljanstva ob pridobitvi tujega državljanstva, je pa določal odpust iz državljanstva z namenom dobiti tuje državljanstvo. Tudi Zakon o državljanstvu DFJ iz leta 1945 je v prvem odstavku 2. člena določal, da jugoslovansko državljanstvo izključuje vsako istočasno državljanstvo kake druge države. Tako določbo je vseboval tudi prvi odstavek 2. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46). Prav tako je že Zakon iz leta 1945 določal izgubo državljanstva zaradi odsotnosti (15. člen), v 36. členu pa je določal, da pridobijo jugoslovansko državljanstvo tisti, ki imajo domovinsko pravico v občinah na območjih DFJ, če se ne izselijo z jugoslovanskega državnega območja ali ne optirajo za svoje prejšnje državljanstvo. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-23/93 prav zaradi take ureditve upoštevalo, da na podlagi 36. člena Zakona o državljanstvu DFJ niso vse osebe, ki so imele domovinsko pristojnost v občinah Kraljevine Jugoslavije, avtomatično postale državljani DFJ (42. točka obrazložitve).

8.Ne le v času neposredno po drugi svetovni vojni, tudi kasneje več držav (med njimi npr. Avstrija, Nemčija) ni dopuščalo oziroma še vedno ne dopušča dvojnega državljanstva. Izpodbijani člen je določal ex lege prenehanje jugoslovanskega državljanstva le za tiste dvojne državljane, ki so živeli v tujini. Izgubo jugoslovanskega državljanstva zaradi odsotnosti in ne glede na narodnost pa je določal že 15. člen Zakona o državljanstvu DFJ. Glede na vse navedeno tudi uporaba 23. člena Zdrž/64 z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ne more biti nedopustna. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe Zdrž/64 zavrnilo (1. točka izreka).

B. – II.

9.Iz obrazložitve zavrnitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. člena ZDrž/64 je razvidno, da tudi pogoji za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo niso podani (2. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

zanj

dr. Ciril Ribičič

Podpredsednik

Opombe:

[1]Tako že v odločbi št. U-I-195/93 z dne 19. 6. 1997 (Uradni list RS, št. 41/97 in OdlUS, VI, 92)

[2]O. Pirkmajer, Zakon od državljanstvu z razlago, Samozaložba, Maribor 1929.

[3]N. Končina, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije s komentarjem, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana 1993, str. 16.