Jedro

Toženec z revizijo izrecno izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2011 z dne 7. 7. 2011, s katerim je bil razveljavljen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1697/2009-I z dne 20. 12. 2010 o prekinitvi postopka do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi I P 787/2009, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep ni takšne narave, zato revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

Očitki procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje v zvezi z (ne)postavitvijo izvedenca gradbene stroke in (ne)upoštevanjem določbe 285. člena ZPP in 286. člena ZPP kot tudi implicitno uveljavljani očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 292. členom ZPP (ugovor, da bi se glavna obravnava morala začeti znova), so prvič uveljavljani v reviziji in pomenijo ti. nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na navedene očitane kršitve pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se sodišče druge stopnje glede procesnega vodenja in izvajanja dokaznega postopka prvostopenjskega sodišča niti ni smelo niti moglo opredeljevati.

Izrek

Revizija, ki se nanaša na sklep, se zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje tožnice in pokojnega T. J. spadajo: nepremičnini parc. št. 3159/0 k. o. ... (ID znak ...) in parc. št. 3160/0 k. o. ... (ID znak ..), obe v lasti toženca do 682783/1120000; sedežna garnitura Natzzi (trosed in dvosed); mikrovalovna pečica znamke Ariston in pomivalni stroj znamke AEG. Ugotovilo je tudi, da je solastniški delež tožnice na navedenem skupnem premoženju 1/2. V ostalem delu je sodišče ustavilo pravdni postopek.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je vložil revizijo zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagal je, da sodišče reviziji ugodi in odločbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi toženca ugodi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma sodbi nižjih sodišč razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nižjima sodiščema očita, da sta zmotno ugotovili obstoj zunajzakonske skupnosti tožnice in T. J. Sodišče prve stopnje ni poskrbelo, da bi toženec navedel vsa odločilna dejstva in predlagal ustrezne dokaze (5.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in 285. člen ZPP). Storilo je tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko je 27. 2. 2012 zadevo prevzel drug sodnik, a obravnave ni začel znova.

4. Obseg skupnega premoženja je tožnica opredelila šele v svojem zaslišanju, ko se je sklicevala na stanje spornih nepremičnin v letu 2005, vendar tega (pravočasno) ni trdila. Tožbeni zahtevek in posledično sodba nista določni in zato ne izvršljivi. Sodba nima razlogov o obsegu skupnega premoženja, ampak povzema le prepis solastniških deležev, kot jih je zatrjevala tožnica, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišči bi morali postaviti izvedenca gradbene stroke, ki bi ocenil stanje spornih nepremičnin. Tožnica izvedenca sicer ni predlagala kljub temu, da je trdila, da se je stanje spornih nepremičnin z leti spreminjalo. Sicer pa je toženec že v odgovoru na tožbo ugovarjal obsegu skupnega premoženja s trditvijo, da je zoper njega vložena tudi tožba za vračilo posojila, ki naj bi ga T. J. dala M. J. in J. J. Iz navedene pravde izhaja, da je celotno obnovo nepremičnin v A. financiral T. J. brez tožničine pomoči. Toženec je predlagal združitev pravd, zaradi česar je sodišče prve stopnje postopek prekinilo, a je pritožbeno sodišče ugodilo tožničini pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka in ga razveljavilo (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2011 z dne 7. 7. 2011), čemur revident izrecno nasprotuje.

5. Revizija je bila vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila, a pooblastila odvetnika ni priložila (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ker prav tako ni izkazala, da bi sama imela opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), ga revizijsko sodišče ni upoštevalo.

6. Revizija zoper sklep ni dovoljena, zoper sodbo ni utemeljena.

O dovoljenosti revizije zoper sklep

7. Toženec z revizijo izrecno izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2011 z dne 7. 7. 2011, s katerim je bil razveljavljen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1697/2009-I z dne 20. 12. 2010 o prekinitvi postopka do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi I P 787/2009, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep ni takšne narave, zato revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O utemeljenosti revizije zoper sodbo

8. Toženec je v pritožbi smiselno uveljavljal le pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti tožnice in pokojnega T. J. V reviziji ni konkretiziral očitka napačne ugotovitve zunajzakonske skupnosti, ampak nižjima sodiščema očita le, da gre za zmotno odločitev, zato očitek niti ne zahteva konkretnejšega odgovora.

9. Očitki procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje v zvezi z (ne)postavitvijo izvedenca gradbene stroke in (ne)upoštevanjem določbe 285. člena ZPP in 286. člena ZPP kot tudi implicitno uveljavljani očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 292. členom ZPP (ugovor, da bi se glavna obravnava morala začeti znova), so prvič uveljavljani v reviziji in pomenijo ti. nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na navedene očitane kršitve pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se sodišče druge stopnje glede procesnega vodenja in izvajanja dokaznega postopka prvostopenjskega sodišča niti ni smelo niti moglo opredeljevati. Poleg tega (relativnih) procesnih kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v revizijskem postopku ni mogoče uveljavljati, razen če so storjene pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 370. člena ZPP). Relativno kršitev določb pravdnega postopka bi sodišče druge stopnje torej storilo le, če je kljub pritožbenemu ugovoru ob njeni ugotovitvi ne bi odpravilo.

10. Neutemeljen je tudi revizijski očitek kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da sodba nima razlogov o obsegu skupnega premoženja. Zatrjevanemu obsegu skupnega premoženja toženec namreč ni ugovarjal, prav tako ni nasprotoval višini vtoževanega deleža, ampak je trdil le, da zunajzakonska skupnost ni obstajala. V tej smeri je podal tudi trditve v zvezi s pravdo, v kateri upniki pokojnega T. J. od toženca zahtevajo vračilo posojil, ki naj bi bila dana pokojnemu očetu (med drugim) za namen obnove spornih nepremičnin. Sodišče je sledilo neprerekanim dejstvom, ki jih je tožnica zatrjevala v zvezi z obsegom skupnega premoženja in deležem na njem, zato očitane procesne kršitve ni zagrešilo.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče revizijo zoper sodbo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).