Jedro

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o regulacijski začasni odredbi uredilo sporno razmerje tako, da je tožeči stranki začasno prisodilo, kar sicer zahteva s tožbo. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je situacija primerljiva z izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Tožeča stranka je že sedaj dobila, kar bi sicer lahko dobila šele v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe. Če ne bi vložila predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe in bi čakala na pravnomočno sodbo, bi tožena stranka v izvršbi na podlagi te sodbe imela zakonsko pravico predlagati odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ. V cit. primeru je prišlo do časovnega premika izvršbe že v fazo vložitve tožbe oziroma izdaje sklepa o zavarovanju z regulacijsko začasno odredbo. Ker se z njim tožbeni zahtevek realizira že pred pravnomočnostjo sodbe, tožena stranka brez smiselne razlage, da je dopusten odlog zavarovanja, nikoli ne bi mogla uporabiti zakonske pravice do odloga po 71. členu ZIZ.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za odlog zavarovanja (glede modre opreme) z začasno odredbo po sklepu I Pg 603/2015 z dne 10. 12. 2015. Pojasnilo je, da je postopek zavarovanja urejen v tretjem delu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), v katerem odlog ni predviden. Takšna ureditev je logična posledica hitre in začasne ureditve dejanskega stanja do trajnejše ureditve z odločbo v pravdi. Smiselna uporaba določb o odlogu izvršbe, ki je specifičen za postopek izvršbe, v postopku zavarovanja terjatev ne pride v poštev (sklep Višjega sodišča v Celju Cp 1370/99).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ . V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje svoje napačno materialnopravno videnje utemeljuje z odločbo Višjega sodišča v Celju Cp 1370/99. V navedeni zadevi je Višje sodišče v Celju pravilno ugotovilo, da odlog izvršbe materialnopravno ni dopusten v primeru zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini. S tem se strinja. V konkretnem primeru, ko gre za izvršbo po začasni odredbi o izročitvi premičnih stvari v posest, pa je dejanska situacija pomembno drugačna. Primerljiva je s situacijo v izvršbi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. V obeh primerih je upnik upravičen, da doseže izvršbo. Res je, da je narava zavarovanja drugačna in zahteva hitro ter začasno ureditev dejanskega stanja. Vendar je stvar dokazne ocene sodišča, ali je potrebna hitrost začasne ureditve dejanskega stanja v razmerju do dolžnikovih trditev o nastanku nenadomestljive škode s takojšnjo izvršbo tako težka, da naj se izdana začasna odredba vseeno izvrši, ali pa je nenadomestljiva škoda na strani dolžnika tako težka oziroma pomembna, da je treba izvršbo odložiti. Pri tem ne gre za odlog izvršbe za čas celotnega trajanja izdane začasne odredbe, to je do dokončne odločitve o glavni stvari, ampak zgolj za čas do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi. To pa je približno dva meseca, saj sodišča v postopkih z začasnimi odredbami odločajo hitro.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki po pooblaščencu, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje presoja izpodbijani sklep sodišča prve stopnje glede na dejanske okoliščine, kakršne so bile ob njegovi izdaji. Zato se časovne meje pravnomočnosti vežejo na datum izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in kasnejši razvoj dogodkov ne vpliva na odločanje sodišča druge stopnje.

6. Odlog izvršbe je urejen v drugem delu ZIZ, ki ureja izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je postopek zavarovanja urejen v tretjem delu ZIZ in da se v skladu z 239. členom ZIZ določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno (3. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ker ni v tretjem delu ZIZ o postopku zavarovanja izrecno določeno, da njegov odlog ni dopusten, je presoja odvisna od smiselne uporabe drugega dela ZIZ, ki ureja izvršbo.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 12. 2015 dovolilo predlagano zavarovanje nedenarne terjatve tožeče stranke z regulacijsko začasno odredbo tako, da je toženi stranki naložilo izročitev in prepustitev v posest vso strojno ter elektro opremo elektrarne na lesno biomaso in dopustitev neoviranega dostopa do te opreme ter njen odvoz (listna št. 62 spisa). Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na specifičnost tega postopka v primerjavi z zavarovanjem z zastavno pravico na nepremičnini (242.-245. člen ZIZ) iz primera v sodni praksi, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje (3. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). To se izvrši z enkratnim dejanjem - vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi, dolžnik pa ima možnost v ugovoru in nato v pritožbi izpodbiti zakonske pogoje za izdajo sklepa o zavarovanju ter tako za nazaj doseči izbris zastavne pravice iz zemljiške knjige. Tedaj pojmovno res ne more doseči odloga vpisa v zemljiško knjigo. Drugače je v konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje s sklepom o regulacijski začasni odredbi uredilo sporno razmerje tako, da je tožeči stranki začasno prisodilo, kar sicer zahteva s tožbo. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je situacija primerljiva z izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Tožeča stranka je že sedaj dobila, kar bi sicer lahko dobila šele v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe. Če ne bi vložila predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe in bi čakala na pravnomočno sodbo, bi tožena stranka v izvršbi na podlagi te sodbe imela zakonsko pravico predlagati odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ. V cit. primeru je prišlo do časovnega premika izvršbe že v fazo vložitve tožbe oziroma izdaje sklepa o zavarovanju z regulacijsko začasno odredbo. Ker se z njim tožbeni zahtevek realizira že pred pravnomočnostjo sodbe, tožena stranka brez smiselne razlage, da je dopusten odlog zavarovanja, nikoli ne bi mogla uporabiti zakonske pravice do odloga po 71. členu ZIZ. Zato mora smiselna uporaba določb o izvršbi po 239. členu ZIZ za postopek zavarovanja v tem primeru omogočiti, da lahko tožena stranka predlaga odlog zavarovanja. V pritožbi tožena stranka še utemeljeno navaja, da ne gre za odlog zavarovanja za čas celotnega trajanja do odločitve o glavni stvari, ampak zgolj za čas do pravnomočne odločitve o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. To pa zato, ker praviloma ugovor zoper sklep o zavarovanju in pritožba po šestem odstavku 9. člena ZIZ ne zadržita po postopka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti pa zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi tožene stranke, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odloči o ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi in ponovno o predlogu za odlog zavarovanja. Pri odločanju o njem naj upošteva, da je izvršitelj med 22. in 27. 1. 2016 že izvršil začasno odredbo tako, da je tožeča stranka 27. 1. 2016 prevzela elektrarno na lesno biomaso, razen štirih elementov (poročilo izvršitelja z dne 16. 2. 2016, listna št. 108 spisa). Gre za spremenjene okoliščine po izdaji izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki pa jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).