Jedro

Pri tožnici ni bila ugotovljena 50% telesna okvara, nastala med zavarovanjem (ugotovljeno je zgolj 20% poslabšanje že ugotovljene telesne okvare), zato tožnici ni možno priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnica pa tudi ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do invalidnine za 50% telesno okvaro zaradi posledic bolezni, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženke št. ... z dne 22. 7. 2011 in št. ... z dne 14. 4. 2011 ter se tožnici prizna pravica do invalidnine za 50 % telesno okvaro nastalo dne 18. 2. 2011, zaradi posledic bolezni.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da bi moral biti tekom postopka postavljen izvedenec medicinske stroke, ki bi ugotovil stopnjo telesne okvare izpred zavarovanja po točki II. C točka 15 a ter poslabšanje le-te v času zavarovanja, saj je neutemeljena navedba, da je bilo med strankama kot nesporno ugotovljeno, da je pri tožnici ugotovljena 50 % telesna okvara izpred zavarovanja. Tožnica je izpodbijala vsa izvedenska mnenja toženke v predsodnem postopku. Najvišja možna ugotovljena telesna okvara zaradi težav s sluhom po veljavnem seznamu telesnih okvar je 70 %, pri tem pa ni bilo ugotovljeno, katere druge telesne okvare so v vzročni zvezi z navedeno. Pri tožnici so v vzročni zvezi z navedeno telesno okvaro težave pri jedi in govorna motnja, telesna okvara zaradi motenj v duševnem razvoju ter psihične težave. To bi lahko potrdil predlagani izvedenec medicinske stroke po pregledu tožnice in njene celotne medicinske dokumentacije. Sodbe se tudi ne da preizkusiti v delu izpolnjevanja pokojninske dobe. Po mnenju pritožbe tožnica izpolnjuje pogoj predpisane gostote pokojninske dobe. Pri tožnici je potrebno upoštevati izjemo v smislu računanja delovne dobe in sicer glede na njeno starost, pri čemer je telesna okvara nastala po dopolnjenem 21. letu starosti in pred dopolnjenim 30. letom starosti. Morebitno poslabšanje telesne okvare vpliva na spremembo ugotovljene stopnje in višino invalidnine. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti na tiste, ki jih zatrjuje pritožba.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 22. 7. 2011, s katero je toženka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Območne enote ..., št. ... z dne 14. 4. 2011. S slednjo je bilo odločeno, da zavarovanka nima pravice do invalidnine za 70 % telesno okvaro, nastalo dne 18. 2. 2011 zaradi posledic bolezni.

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti izvedenca medicinske stroke, ki bi ugotovil stopnjo telesne okvare izpred zavarovanja in morebitne ostale telesne okvare tožnice. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 25. 4. 2013 sprejelo sklep, da se zavrne sklep za postavitev izvedenca, saj je iz 13. točke C poglavja Samoupravnega sporazuma o telesnih okvarah razvidno, da je pri popolni izgubi sluha na obeh ušesih podana 70 % telesna okvara. Zoper navedeni sklep tožnica ni ugovarjala. V skladu z 286. b členom ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožnica je tako glede svojih navedb, ki se nanašajo na to, da sodišče ni postavilo izvedenca in da je s tem kršilo določbe pravdnega postopka (prvega odstavka 339. člena ZPP), podala prepozno in je v tem prekludirana, saj v pritožbi ne navede razloga, zakaj ni tekom postopka - torej na glavni obravnavi, uveljavljala kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje.

Pritožbeno sodišče prav tako ne more slediti navedbam v pritožbi, da se sodba ne da preizkusiti glede izpolnjevanja pokojninske dobe in, da tožnica izpolnjuje pogoj predpisane gostote pokojninske dobe. Iz sodnega spisa je razvidno, da je toženka že v odgovoru na tožbo navedla, da tožnica, tudi v primeru višje ugotovljenega odstotka telesne okvare, ne bi izpolnjevala dodatnega predpisanega pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Tem navedbam tožnica, ne v pripravljalni vlogi z dne 12. 10. 2011, ne na glavni obravnavi dne 25. 4. 2013, ni nasprotovala. Na glavni obravnavi je toženka izrecno navedla, da tožnica ne izpolnjuje dodatnega pogoja za priznanje invalidnine, to je dopolnjene ene četrtine delovnih let z delovno dobo, saj bi morala tožnica imeti eno leto in tri mesece delovne dobe, ima pa zgolj 1 leto, 1 mesec in 21 dni na dan 18. 2. 2011, to je na dan, ko je toženka ugotovila poslabšanje. Gre za neprerekana dejstva, torej za dejstva, ki jih tožnica ni zanikala. Takšna dejstva se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana. Navedena dejstva pa izhajajo tudi iz upravnega spisa tožene stranke.

Sodišče je tožbeni zahtevek tožnice primarno zavrnilo, zaradi tega, ker je ugotovilo, da je bila pri tožnici ugotovljena 50 % telesna okvara izpred zavarovanja po točki II. C točka 15 a (hujša naglušnost, skupna izguba po Fowlerju nad 70 do 90 %) zaradi bolezni, kar je razvidno iz izvedenskega mnenja, ki se nahaja v upravnem spisu pod št. ... z dne 7. 6. 1990. Navedeno telesno okvaro je imela tožnica ugotovljeno že kot otrok. V točki 13, poglavje C, je določena 70 % telesna okvara v primeru popolne izgube sluha na obeh ušesih, za kar se šteje izguba sluha nad 95 % po Fowlerju. Pri tožnici je tako prišlo do poslabšanja njene že ugotovljene 50 % telesne okvare, kar pa ne zadošča in tožnici ni možno priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro. Po določbi prvega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki se glede na datum vložitve zahtevka uporablja v tem socialnem sporu, je možno pridobiti pravico do invalidnine v primeru ugotovljene 50 % telesne okvare, ki je posledica bolezni (2. alinea prvega odstavka 144. člena ZPIZ-1). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo drugi odstavek 143. člena ZPIZ-1, ki določa, da zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara med zavarovanjem, pridobi pravico do denarnega nadomestila za to okvaro (invalidnino) ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. V skladu z 68. členom ZPIZ-1 (2. alinea) mora torej zavarovanec izpolnjevati minimalno pokojninsko dobo oziroma takoimenovano gostoto zavarovanja v primeru, če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni. Delovna leta, kot podlaga za izračun minimalnih pogojev za pridobitev pravice do splošne invalidske pokojnine predstavljajo časovno obdobje od dopolnjenega 20. leta starosti zavarovanca, do dneva, ko je nastala invalidnost. Pri računanju delovnih let, ki vsebinsko predstavljajo potencialno pokojninsko dobo se upoštevajo le cela leta, pri čemer ni pomembno, ali je bil zavarovanec v delovnem razmerju ali zavarovan na drugi podlagi ali ne. Za zavarovance, pri katerih je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti je določen milejši kriterij in sicer takšen zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let (drugi odstavek 69. člena ZPIZ-1). Navedeno izjemo za mlajše invalide je toženka pri tožnici upoštevala kot izjemo v smislu računanja potrebne gostote zavarovanja. Tožnica rojena 18. 2. 1986 je od 28. 12. 2009 dalje v delovnem razmerju v podjetju A... Poslabšanje je pri tožnici nastalo dne 18. 2. 2011. Na navedeni dan je imela tožnica 1 leto, 1 mesec in 21 dni delovne dobe. Ena četrtina za 5 delovnih let znaša 1 leto in 3 mesece, kar pa tožnica ne dosega in so bile tako navedbe tožene stranke glede neizpolnjevanja potrebne gostote, v postopku pred sodiščem prve stopnje, pravilne.

Sodišče prve stopnje je tako upravičeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, saj je pri tožnici bilo ugotovljeno zgolj 20 % poslabšanja že ugotovljene telesne okvare, tožnica pa tudi ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Tožnica, ki v pritožbi ni uspela v skladu s 154. členom ZPP, krije stroške pritožbe sama.