Jedro

Denacionalizacijski upravičenci imajo poseben status v stečajnem postopku. V primeru, da imajo zavarovan zahtevek na sredstvih (stvareh) podjetja, nad katerim je uveden stečajni postopek, se ta sredstva popišejo, izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na Slovensko razvojno družbo. Ta jih mora uporabljati kot dober gospodar v primeru iz drugega odst. 13. čl. Zakona o postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, pa se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso. Navedeni predpis je kogentne narave. Ta sredstva ne pripadajo stečajnemu dolžniku in je glede njih prepovedana prodaja premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče predlog upnikov J.M. in B.F. za izločitev parcel, na katerih uveljavljata denacionalizacijski zahtevek iz stečajne mase dolžnika in za prenos na Slovensko razvojno družbo d.d., zavrnilo.

V obsežni pritožbi pritožnika predvsem očitata prvostopnemu sodišču kršitev 36. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SRS, št. 39/97; v nadaljevanju ZPPSL-a). To določilo prvostopnemu sodišču tudi ne daje pravice, da samo predhodno ocenjuje verjetnost vračila nacionaliziranih zemljišč, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta v konkretnem primeru oba upnika prijavila svojo terjatev (izločitveno pravico) na podlagi 36. čl. novele ZPPSL-a, saj imata oba svoj zahtevek zavarovan z začasnima odredbama, izdanima v upravnem postopku. V predlogu sta zato oba predlagala, da se po gornjem določilu vse nepremičnine, ki so zajete v obeh začasnih odredbah, popišejo, izločijo iz stečajne mase in prenesejo na sedanjo Slovensko razvojno družbo. Glede na to bi moralo prvostopno sodišče po določilu 36. čl. ZPPSL-a postopati po drugem odst. 12. čl. ZPPSL v zvezi s tretjim odst. 75. čl. ZPPSl, o eventualnem ugovoru zoper izdano odredbo, pa bi šele odločal stečajni senat s sklepom, zoper katerega ni pritožbe v skladu z drugim odst. 14. čl. ZPPSL v zvezi s 76. čl. ZPPSL. Prvostopno sodišče pa je o predlogu upnikov odločalo v stečajnem senatu s sklepom, s katerim je njun predlog zavrnilo. Glede na preje navedene okoliščine primera gre torej za sodno odločbo, ki v ZPPSL ni predvidena, ker je predvidena drugačna. Po objektivni teoriji procesnega prava so dopustna le pravna sredstva, ki so (po zakonu) na razpolago za odločbo, ki bi jo sodišče moralo izdati. Vendar pa stranka ne sme trpeti posledic procesnih napak, zato je sodišče druge stopnje tudi dopustilo pravno sredstvo in o vloženi pritožbi odločilo.

Pritožbeno sodišče prvenstveno ugotavlja, da pomeni zavrnitev predloga obeh upnikov očitno kršitev 36. čl. novele ZPPSL-a. Prvostopno sodišče ni upoštevalo, da imajo po prvem odst. 36. čl. ZPPSL-a upravičenci iz Zakona o denacionalizaciji, ki so v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu z 11. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) pravočasno zavarovali svoje zahtevke, ki jih imajo v podjetjih z družbenim kapitalom, nad katerimi je uveden stečajni postopek, poseben status v stečajnem postopku. V času, ko stečajni dolžnik še ni bil v stečaju, mu je bilo z izdanima začasnima odredbama, izrecno prepovedano razpolaganje s posameznimi nepremičninami, ki so v sklepih, izdanih v upravnem postopku tudi posebej določene. Izdani začasni odredbi v taki vsebini in na navedeni pravni podlagi, sta podlagi za izločitveni zahtevek premoženja, ki je v začasnih odredbah opredeljeno in to premoženje ne pripada stečajnemu dolžniku (131. čl. ZPPSL). Smisel tega določila je, da stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Zakonodajalec je želel s tem določilom ravno preprečiti neuspeh tega postopka zaradi kakršnegakoli razpolaganja s tem premoženjem v času od začetka do dokončanja denacionalizacijskega postopka. Uzakonjena začasna prepoved razpolaganja z izdanima začasnima odredbama je zavarovanje pravic denacionalizacijskih upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo. Ta pravica vključuje tudi pravico do izločitve iz stečajne mase (131. čl. ZPPSL), če je začasna odredba sprejeta pred uvedbo stečajnega postopka. To pa seveda tudi pomeni, da je po četrtem odst. 149. čl. ZPPSL prepovedana prodaja premoženja, glede katerega je upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico in začel pravdo.

Drugi odst. 36. čl. ZPPSL-a je jasen in po vsebini kogenten. V takšnem primeru se morajo vsa sredstva, na katerih imajo upravičenci iz prvega odst. 36. čl. ZPPSL-a zavarovan zahtevek na sredstvih (stvareh) podjetja popisati in izločiti iz stečajne mase ter prenesti na Sklad Republike Slovenije za razvoj (oziroma na sedanjo Slovensko razvojno družbo), ki jih mora uporabljati kot dober gospodar, v primeru iz drugega odst. 13. čl. ZLPP pa se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso. Prvostopno sodišče mora po navedenem obveznem in jasnem določilu ravnati. Ne more se tudi spuščati v predvidevanja, kakšna bo dejansko sprejeta odločitev za denacionalizacijska upravičenca v upravnem postopku. To vprašanje je bilo lahko pravno relevantno le v postopku za izdajo začasnih odredb.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo pritožnikov, da trditev sodišča v izpodbijanem sklepu, da nepremičnine, kakršne so bile nacionalizirane, v takšni obliki ne obstojajo več, ni z ničemer izkazana. Dokazovanje prvostopnega sodišča v tej smeri ni razvidno. V obeh zavarovanih začasnih odredbah, izdanih v upravnem postopku, so vse nepremičnine, na katerih se prepoveduje razpolaganje z zemljiščem, točno navedene in opisane.

Neprepričljivo pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da takšen postopek, kot je predviden v drugem odst. 36. čl. ZPPSL-a, v konkretnem primeru objektivno ni izvedljiv. Ni mogoče sprejeti stališča v izpodbijanem sklepu, da z ustreznim postopkom (verjetno tudi s pritegnitvijo izvedenca) tega ne bi bilo mogoče izvesti. Vsekakor bi prvostopno sodišče že moralo najti način, da bi ta sredstva, ki ju imata oba pritožnika izrecno zavarovana z začasnima odredbama, popisalo in iz stečajne mase tako, kot predvideva novela ZPPSL-a, tudi izločilo. Kot je pritožbeno sodišče že povedalo, navedena sredstva zaenkrat še ne pripadajo stečajnemu dolžniku, prav tako pa je njihova prodaja prepovedana.

Glede na vse zgoraj navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi obeh upnikov ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL. Prvostopno sodišče bo moralo postopati na način, kot ga predvidevajo določbe ZPPSL, z upoštevanjem jasne in kogentne določbe 36. čl. ZPPSL-a. Na ustrezen način bo moralo izvesti popis sredstev, glede katerih imata pritožnika zavarovan zahtevek in jih tudi prenesti na Slovensko razvojno družbo.