Jedro

Vsa priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 6.100,00 EUR in za premoženjsko 16.752,00 EUR, torej skupaj 22.852,00 EUR. To vsoto je treba znižati za že plačanih 2.200,00 EUR, kar vse da znesek 19.952,00 EUR. Pri tem znaša odškodnina za izgubljeni dohodek 16.000 EUR, kolikor je tožnica tudi zahtevala. Iz omenjenega je tako razvidno, da je tožnica prejela tako obdavčljive kot neobdavčljive zneske odškodnine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Ljubljana tožnici za leto 2009 odmeril dohodnino v znesku 17.134,36 EUR, pri čemer mora biti razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v znesku 3.372,39 EUR plačana v 30 dneh.

2. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) in Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Pojasnjuje, da je bila tožnici z informativnim izračunom dohodnine za leto 2009 odmerjena dohodnina za omenjeno leto. Zoper navedeni izračun je zavezanka pravočasno ugovarjala in vložila dopolnjen informativni izračun dohodnine, davčni organ pa je njene navedbe preveril. V nadaljevanju pojasnjuje podatke, so bili upoštevani pri odmeri dohodnine in ki vključujejo tudi preostale dohodke iz drugega pogodbenega razmerja z oznaka 1230 v znesku 20.645,16 EUR, kar je za tožnico sporno.

3. Ministrstvo za finance je svojo odločbo št. DT 499-01-684/2014-2 z dne 14. 7. 2015 pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. V zvezi s spornim zneskom 20.645,16 EUR, ki se je vključil kot dohodek tožnice v odmero dohodnine, pojasnjuje naslednje. Kot izhaja iz arbitražne odločbe AR 6/08 z dne 17. 3. 2009 ni sporno, da so bili pritožnici v omenjenem letu s strani Zavarovalnice A. izplačani dohodki v bruto višini 20.645,16 EUR. Tako izhaja tudi k spisovnemu gradivu priloženega povzetka obračuna dohodkov Zavarovalnice A. v letu 2009. Navaja še, da sporni znesek predstavlja nadomestilo za njen izgubljeni dohodek, kar je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 predmet obdavčitve v celoti.

4. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Pove, da ji je bila v letu 2009 izplačana odškodnina zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila 11. 2. 2006. Telesno je bila precej poškodovana, zdravljenje je bilo dolgotrajno in z resnimi posledicami, ki so trajale več let. Podlaga za odškodnino je bil sklep Arbitraže Zavarovalnice A. d.d. za zdravstvene posledice kot so fizične bolečine v trajanju več let, za strah, za duševne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti ter za nastalo materialno škodo. Meni, da je za izplačano odškodnino na podlagi 5. točke 27. člena ZDoh-2 oproščena obračuna dohodnine, vključno s povrnitvijo stroškov v zvezi z zdravljenjem in drugimi nastalimi stroški. Nastala ji je tudi velika premoženjska škoda, kar je zanjo pomenilo trajno izgubo posla in zaslužka. Celotno odškodnino je morala nameniti za reševanje zdravstvenih in drugih posledic prometne nesreče ter plačila penalov. Pojasnjuje še, da je v začetku decembra 2014 vložila prošnjo za odpis dolga po 101. členu ZDavP-2, vendar je bila njena prošnja zavržena iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da na dan izdaje sklepa 17. 12. 2014 tožnica ne izkazuje davčnega dolga iz naslova dohodnine za sporno leto.

5. Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) in odloči v skladu s sklepom davčnega organa z dne 17. 12. 2014, da tožnica davčnega dolga ne izkazuje.

6. V nadaljnji pripravljalni vlogi na svojih trditvah vztraja.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb, sodišču pa predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. Tožba ni utemeljena.

10. Pri spornem vprašanju, ali bruto znesek 20.645,16 EUR, ki ga je prejela tožnica od Zavarovalnice A., zapade pod obdavčenje pod oznako 1230, sodišče ugotavlja naslednje. Kot izhaja iz izreka arbitražne odločbe Arbitraže pri Zavarovalnici A. AR 6/08 z dne 17. 3. 2009, mora tožena stranka Zavarovalnica A. plačati tožnici B.B. 19.952,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2007 dalje ter ji povrniti 2.623,48 EUR stroškov postopka s pripadki. V presežku pa se njen zahtevek zavrne. Iz predzadnjega odstavka na 5. strani obrazložitve omenjene odločbe pa izhaja obrazložitev tožnici priznanega zneska. Tako je navedeno, da znaša vsa priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo 6.100,00 EUR in za premoženjsko 16.752,00 EUR, torej skupaj 22.852,00 EUR. To vsoto je treba znižati za že plačanih 2.200,00 EUR, kar vse da znesek 19.952,00 EUR. Pri tem je še obrazloženo, da znaša odškodnina za izgubljeni dohodek 16.000 EUR, kolikor je tožnica tudi zahtevala. Iz omenjenega je tako razvidno, da je tožnica prejela tako obdavčljive, kot neobdavčljive zneske odškodnine. Iz povzetka obračuna Zavarovalnice A. d.d. z dne 21. 1. 2010 izhaja, da je bilo tožnici dne 1. 6. 2009 iz naslova preostalih dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja izplačanih 20.645,16 EUR bruto, od česar znašajo normirani stroški 2.064,52 EUR, akontacija dohodnine pa 4.645,16 EUR. Neto izplačilo tožnici iz tega naslova je tako znašalo 16.000 EUR. Omenjeni znesek je bil tožnici tako pravilno obdavčen. Dejstvo, ali je tožnica odmerjeno dohodnino že poravnala ali ne, pa na pravilnost njene odmere nima vpliva.

11. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.