Jedro

Kriterija „po svoji krivdi“ in „z očitno nepoštenim ravnanjem“ sta med sabo nedvoumno različna in se ne prekrivata, tako, da je potrebno ugotavljati vsakega za sebe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka dediču A. naložilo v povrnitev dediču B. separatne stroške v višini 459,00 EUR in pod 2. točko izreka predlog za povrnitev separatnih stroškov v višini 1.630,02 EUR kot neutemeljenega zavrnilo.

2. Zoper sklep se je v roku pritožil dedič A., in sicer zoper odločitev pod 1. točko izreka, iz vseh pritožbenih razlogov in s smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da predlog dediča B. za plačilo separatnih stroškov zavrne tudi v tej višini, podrejeno, da ga v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da bi bil narok dne 12. 5. 2014, v zvezi s katerim je prvostopenjsko sodišče naložilo pritožniku v plačilo separatne stroške, izveden v vsakem primeru, ne glede na to, ali bi pritožnik uveljavljal darila, ki jih je od zapustnika prejel dedič B., ali ne. Sicer je pritožnik darila uveljavljal pravočasno in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za to, da mu je v plačilo naložilo separatne stroške sodediča. Prvostopno sodišče je tudi prezrlo, da se glede stroškov v zapuščinskem postopku ne uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj so stroški v Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD) specialno urejeni, in sicer v 174. členu. ZPP se v zapuščinskih zadevah uporablja le glede vprašanj, ki jih ZD ne ureja. Torej se je sodišče prve stopnje napačno oprlo na določbo prvega odstavka 156. člena ZPP. Po 174. členu ZD vsaka stranka trpi svoje stroške, o skupnih stroških odloči sodišče, v katerem razmerju jih stranki trpita, na predlog ene stranke pa lahko sodišče določi, da ji mora druga stranka povrniti stroške, katere ji je povzročila z očitno nepoštenim ravnanjem. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do tega, ali naj bi pritožnik sodediču povzročil stroške naroka z očitno nepoštenim ravnanjem, ampak je ugotovilo le, da jih je povzročil po svoji krivdi, kar pa je kriterij za odločitev o separatnih stroških po prvem odstavku 156. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je absolutno bistveno kršilo pravila postopka, ker se je pri odločitvi oprlo na določbo napačnega predpisa, posledično pa obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje nobenih razlogov v zvezi z dejstvi, ki so pravno pomembna za odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravilno opozarja pritožba, da se v zapuščinskih zadevah ZPP smiselno uporablja le, v kolikor ZD ne določa drugače (163. člen ZD) in da je odločanje o stroških zapuščinskega postopka urejeno v 174. členu ZD, s čimer je torej o tem vprašanju izključena smiselna uporaba ZPP.

5. Ker se je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških zapuščinskega postopka z izpodbijanim sklepom zmotno oprlo na določbo prvega odstavka 156. člena ZPP (stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo), namesto pravilno na tretji odstavek 174. člena ZD (na predlog ene stranke lahko sodišče odloči, da ji mora druga stranka povrniti stroške, katere ji je povzročila z očitno nepoštenim ravnanjem), je zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi te zmotne uporabe materialnega prava pa je ostalo po sodišču prve stopnje dejansko stanje ugotovljeno nepopolno oziroma zmotno. V razlogih izpodbijanega sklepa je namreč sodišče prve stopnje ugotavljalo le krivdo pritožnika za nastanek stroškov v smislu kriterija po prvem odstavku 156. člena ZPP, ne pa kriterija iz tretjega odstavka 174. člena ZD, to je, ali je pritožnik te stroške povzročil z očitno nepoštenim ravnanjem. Kriterija „po svoji krivdi“ in „z očitno nepoštenim ravnanjem“ sta med sabo nedvoumno različna in se ne prekrivata, tako, da je potrebno ugotavljati vsakega za sebe.

6. Pritožbeno sodišče je moralo že zaradi zgoraj pojasnjene zmotne uporabe materialnega prava pritožbi dediča A. ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka razveljaviti ter zadevo vrniti v tem obsegu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ob ponovnem odločanju o stroških postopka naj ima sodišče prve stopnje v vidu zgoraj podane pripombe pritožbenega sodišča in pred odločitvijo o njih na pravilni materialnopravni podlagi razišče dejansko stanje v nakazani smeri.