Jedro

Prenehanje obstoja (izbris) pravne osebe je razlog za prekinitev (začasni zastoj) postopka. Prekinitev nastopi po sili zakona neodvisno od volje strank, procesnopravno razmerje pa s tem ne preneha. Postopek se nadaljuje, ko ga prevzame pravni naslednik izbrisane pravne osebe ali ko ga sodišče na predlog nasprotne stranke povabi, naj to stori.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v (točki I izreka) sklenilo, da se izrek sklepa Okrožnega sodišča v Kranju, opr.št. II Pg 138/96 z dne 18.12.2000, v navedbi imena tožene stranke popravi tako, da se prekinjen pravdni postopek nadaljuje s F. L-ar (namesto L-ger), B 65, Kranj. V točki II izreka je sklenilo tudi, da se predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrne. Zoper točko I izreka navedenega sklepa se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje toženka F. L-ar. Sklep sodišča prve stopnje v navedenem obsegu izpodbija iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o razširitvi tožbe kršilo določbe drugega odstavka 187., 332. ter prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je mešanje poprave tožbe z njeno spremembo v direktnem nasprotju z določbo drugega odstavka 187. člena ZPP, ki ne pozna takih odmikov od procesnega pravila o subjektivni spremembi tožbe, kot jih navaja izpodbijani sklep. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je v danem primeru gotovo vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, predstavlja že sama ohlapnost pri identiteti spora tožbe in procesnih predpostavkah zanj. Poleg tega ne drži trditev sodišča prve stopnje, da bi ta (ali kak drug) upnik brez takšne sodne prakse ostal brez sodnega varstva. Čeprav prvostopenjsko sodišče tega ni izrecno navedlo, je pri tem očitno imelo v mislih morebitno zastaranje upnikove terjatve napram tistemu dolžniku, ki se pojavlja v členih 394 in 456 Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93; v nadaljevanju ZGD). Takšno stališče sodišča prve stopnje po mnenju pritožnice ni utemeljeno, kajti vsak upnik, ki za svoje pravice vestno skrbi, bi se lahko izognil tako nevarnosti prekluzivnega roka iz že navedenih določb ZGD kot tudi nevarnosti zastaralnega roka iz členov 374 in drugih Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 29/78; v nadaljevanju ZOR). V primerih, ko bi se pravdni postopek zoper gospodarsko družbo iz člena 37 Zakona o finačnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54/99; v nadaljevanju ZFPPod) zaradi izbrisa ustavil, bi prizadeti upnik smel v predvidenem roku iz 390. člena ZOR brez nevarnosti zastaranja tožiti tudi dolžnika iz členov 394 in 456 ZGD, če bi s svojim siceršnjim ravnanjem spoštoval tudi prekluzivni rok. Sodišče prve stopnje s svojim stališčem na eni strani meša prekluzivni rok iz ZGD z zastaralnim rokom iz ZOR, na drugi strani pa z mehanizmom, ki se ga poslužuje, dolžniku jemlje pravico do mehanizmov zastaranja. Pritožba ni utemeljena. V okviru odločanja o nadaljevanju postopka zoper družbenico po ZFPPod iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe je odločilno le to, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 205. člena ZPP prenehanje obstoja (izbris) pravne osebe razlog za prekinitev (začasni zastoj) postopka in ne razlog za spremembo tožbe, kot to navaja pritožnica. Prekinitev v tem primeru nastopi po sili zakona neodvisno od volje strank, procesnopravno razmerje pa s tem ne preneha. Postopek se nadaljuje, ko ga prevzame pravni naslednik izbrisane pravne osebe ali ko ga sodišče na predlog nasprotne stranke povabi, naj to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP). V prvem primeru se prevzem izvrši z izjavo, ki jo naslednik naslovi na sodišče, v drugem primeru pa nasprotna stranka predlaga nadaljevanje postopka, pri čemer mora biti njen predlog utemeljen. V obravnavani zadevi je tožnik predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenico izbrisane gospodarske družbe z obrazložitvijo, da družbenica v skladu z določilom četrtega odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZGD po izbrisu družbe osebno odgovarja za obveznosti družbe. S tem je sodišče prve stopnje imelo zadostno podlago za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper pritožnico. Pritožba toženke zoper sklep o nadaljevanju postopka je torej neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče kot tako na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v zvezi s tem, kot izhaja iz izreka sklepa. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na zaključku, da je pritožba toženke neutemeljena, odgovor na pritožbo zoper sklep pa z zakonom nepredviden oziroma stroški zanj nepotrebni.