Jedro

Stališče, da bi moralo registrsko sodišče deklaratorne sklepe nekritično vpisovati v sodni register, nima opore v veljavnih predpisih. Določbe 34. čl. ZSReg ne ločijo deklaratornega od konstitutivnega vpisa.

Izrek

Pritožba subjekta vpisa se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek vpisa spremembe zastopnika v sodni register do pravnomočnosti odločitve v sporih po tožbi E.B. na ugotovitev ničnosti sklepov nadzornega sveta z dne 9.8.2006 in 15.9.2006 in na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register, potem ko je ugotovilo, da so za to podane predpostavke iz 2. odst. 33. čl. Zakona o sodnem registru.

Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pritožil subjekt vpisa iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep neobrazložen, saj v njem ni navedeno, da ima E.B. lastnost stranke v tem postopku. Tudi odločitev Višjega sodišča v Kopru, ki mu je to lastnost priznala, predstavlja popoln odmik od že postavljene sodne prakse. Deklaratorni registrski vpisi o spremembi zastopnika ne posegajo, niti ne morejo posegati v pravne interese ali pravice odpoklicanih direktorjev. Celo pri konstitutivnih vpisih sprememb v sodni register sam spor o veljavnosti ali neveljavnosti sklepov organov družbe, na katerih temeljijo predlagani vpisi, ne zadošča za odločitev o prekinitvi postopka vpisa. Položaj, ki ga ustvarja razveljavitev deklaratornega vpisa spremembe zastopnikov v sodni register po pritožbi odpoklicanega direktorja, ki trdi, da je odpoklic neveljaven, je pravno nesprejemljiv. Takšna odločitev v celoti spregleda, da je namen sodnega registra kot javne knjige v interesu varnosti pravnega prometa zagotoviti vpis in objavo podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravnimi osebami. Ker E.B. po navedenem nima lastnosti udeleženca v postopku, je prekinitev postopka neutemeljena. O spornih dejstvih med udeleženci postopka ni mogoče govoriti, saj je edini udeleženec postopka pri predlaganem vpisu predlagatelj.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je že v odločbi I Cpg 298/2006 z dne 26.10.2006 jasno povedalo, da gre E.B. v obravnavanem primeru status udeleženca v tem postopku in na tem stališču še vedno vztraja. Zakon o sodnem registru (ZSReg-UPB-1, Ur.l. št. 114/2005) namreč opredeljuje kot udeleženca postopka v določbah 17. čl., predlagatelja, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Po 2. odst. navedenega člena pa med udeležence všteva še osebe in organe, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. V 36. čl. pa določa, da imajo poleg teh oseb pravico do pritožbe tudi drugi, ki menijo, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali pravni interes.

Pritožbena trditev, da med navedene ne spada oseba, na katero se izdani sklep neposredno nanaša in ki jo tudi posledice izdanega sklepa neposredno prizadevajo, pa po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljiva.

Po 19.čl. ZSReg se v postopku za vpis v sodni register za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek (ZNP, Ur.l.SRS, št. 30/1986 s spremembami). Upoštevaje to določbo, bi bilo potrebno vlogo, ki jo je E.B. posredoval sodišču prve stopnje - »obvestilo sodišču« z dne 24.08.2006 po vsebini opredeliti kot prijavo udeležbe po 20.čl. ZNP in v kolikor bi sodišče ocenilo, da je potrebno udeležbo dopustiti, s to vlogo postopati po 2., 3. in 4.odst. 31.čl. ZSReg. Sodišče prve stopnje s to vlogo ni postopalo po 2.odst.20.čl. ZNP, glede na to, da pa je sklep o izbrisu starega in vpisu novega zastopnika izdalo dne 29.08.2006, je očitno ocenilo, da je udeležbo analogno 3.odst.20.čl. ZNP potrebno zavrniti. Ker se pritožbeno sodišče s takim stališčem ni strinjalo je pritožbi E.B. ugodilo, ocenilo je, da mu gre status udeleženca in izpodbijani sklep o vpisu in izbrisu zastopnika razveljavilo.

Le v dodatno utemeljitev pritožbeno sodišče še opozarja, da je tudi v 19. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki se subsidiarno uporablja v postopku vpisa v sodnem registru, izrecno med udeleženci opredeljena tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Odvzeti pravico do pritožbe osebi, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, pa bi bilo tudi najmanj ustavno sporno. To še zlasti v primeru, ko taka oseba izpodbija že obstoj procesne predpostavke iz 1.tč. 29.čl. ZSReg, kot to velja za obravnavani primer. Tudi očitki pritožbe, da naj bi pritožbeno sodišče s tako odločitvijo odstopilo od uveljavljene sodne prakse ne vzdržijo pritožbene presoje. V večini objavljenih odločb višjih sodišč Republike Slovenije so namreč sodišča brez kakršnihkoli zadržkov v takih in podobnih primerih pravico do pritožbe takim osebam priznale (tako v sklepih VSL opr. št. IV 18/2001, Višjega sodišča v Kopru Cpg 599/99, Višjega sodišča v Mariboru sklep Cpg 452/95). Da pa ima odpoklicani zakoniti zastopnik status udeleženca tudi v registrskem postopku bi bilo posredno sklepati tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 65/98. Tudi stališče, da bi morala registrsko sodišče deklaratorne sklepe nekritično vpisovati v sodni register, nima opore v veljavnih predpisih. Določbe 34. čl. ZSReg, ki opredeljujejo, kdaj in pod kakšnimi pogoji registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis, v nobenem smislu ne ločijo deklaratornega od konstitutivnega vpisa. Za vse vrste vpisov morajo biti izpolnjene predpostavke, navedene v štirih točkah 1. odst. 34. čl. ZSReg. Šele ob teh izpolnjenih predpostavkah je mogoče predlogu ugoditi in vpis opraviti, to pa ne glede na to, ali gre za konstitutiven ali deklaratoren vpis.

V obravnavanem primeru je res podlaga za vpis sklep nadzornega sklepa o imenovanju in razrešitvi zakonitega zastopnika. Prvotnemu predlogu za vpis predložene listine so sicer formalno izpolnjevale v 29. čl. ZSReg določene formalne predpostavke za vpis v sodni register. Čim pa je udeleženec zoper predlog argumentirano ugovarjal, se je bilo dolžno sodišče prve stopnje do teh ugovorih v okviru svoje odločitve opredeliti. Ker tega ni storilo, je bilo dolžno pritožbeno sodišče sklep (ki je bil brez obrazložitve) razveljaviti, zlasti še, ker je udeleženec pritožbi priložil nova dejstva in nove dokaze.

Določba 34. čl. ZSReg nalaga registrskemu sodišču, da odloča na podlagi predpisov, torej tudi z uporabo materialnega prava. Sodišče je torej dolžno preizkusiti materialnopravne predpostavke za vpis utemeljenosti zahtevka. Te pa so podane takrat, ko je zahtevek, kakršen je postavljen in dokazan s predpisanimi listinami, utemeljen v materialnem pravu. V 4. tč. 34. čl. ZSReg pa je še posebej poudarjeno, da mora sodišče paziti tudi na morebitne posebne materialnopravne predpostavke. Pri tem odločanju pa mora sodišče upoštevati tista pravnorelevantna dejstva, ki jih navajajo stranke in drugi udeleženci v postopku (Vladimir Balažic, Preizkus materialnih predpostavk pri odločanju o predlogu za vpis v sodni register, Pravosodni bilten št. 2/2003, stran 319 – 320).

V konkretnem primeru je udeleženec že v svojih vlogah opozoril, da je vložil tožbo na ničnost sklepov nadzornega sveta z dne 9.8. in 15.9.2006 zaradi postopkovnih nepravilnosti in ker sta bila navedena sklepa izdana v nasprotju s prisilnimi predpisi ter da sklep o imenovanju novega direktorja ni bil izdan v predpisanem postopku. Navedel je tudi, da je pisni odpravek sklepa v nasprotju s sklepom, ki je bil sprejet na 26. seji nadzornega sveta, pri čemer je tudi poudaril, da sklep o odpoklicu ne vsebuje razlogov za odpoklic, kar nasprotuje prisilnim predpisom. Vlogi je priložil tudi izvod tožbe. Svoje navedbe pa je dodatno dopolnil še v pritožbi s trditvijo, da so listine, priložene predlogu za vpis, lažne, da so v pisnem odpravku sklepa navedeni neresnični podatki, da je dne 16.9.2006 sprejel nadzorni svet nov sklep, iz katerega izhaja, da je ta organ dne 15.9.2006 ponovno odločal o njegovem odpoklicu in ga odpoklical z dnem 15.9.2006 ter s tem dnem tudi ponovno imenoval novega direktorja. S tem sklepom pa je očitno nadomestil prvotni sklep. Ker je bil glede na slednji sklep očitno razrešen šele s 15.9.2006, pomeni, da predlog za vpis sklepa o njegovi razrešitvi in imenovanju novega direktorja ni vložila upravičena oseba, saj je bil sam odpoklican šele z dnem 15.9.2006. Svojim navedbam je udeleženec priložil tudi sklic in vabilo na sejo nadzornega sveta ter odpravek seje nadzornega sveta. Že dejstvo, da je nadzorni svet »ponovno« pritožnika razrešil dne 15.9.2006, čeprav naj bi bil potrditvah predlagatelja že razrešen dne 9.8.2006 utemeljuje spornost prve razrešitve.

Med udeležencema je torej v obravnavanem primeru sporno vprašanje o zakonitosti sklepa nadzornega sveta z dne 9.8.2006, ki je podlaga za vpis imenovanja oz. razrešitev zakonitega zastopnika, posledično temu pa že vprašanje ali je predlog sploh vložila upravičena oseba. Da so lahko tudi sklepi nadzornega sveta neveljavni (nični oz. izpodbojni), se je sodna praksa že izrekla. Če so taki sklepi obremenjeni s postopkovnimi nepravilnostmi ali izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi, kot to zatrjuje udeleženec, je njihovo neveljavnost mogoče uveljavljati v postopku pred sodiščem (glej odločbo opr. št. II Ips 65/98). Da je v obravnavanem primeru med udeleženci sporna veljavnost sklepa nadzornega sveta z dne 9.8.2006 je evidentno, ker pa ta sklep nadzornega sveta oz. njegova veljavnost predstavlja v obravnavanem primeru predhodno vprašanje, od rešitve, katerega zavisi ne zgolj le utemeljenost vpisa predlaganih sklepov, pač pa tudi upravičenost za vložitev predloga s strani »novega zakonitega zastopnika«, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem v skladu z določili 2. odst. 33. čl. ZSReg (in sodno prakso; glej odločbe VS II Ips 65/98, VSL 18/2001 in 19/2000), ko je postopek odločanja o vpisu prekinilo. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.