Jedro

V obravnavani zadevi so pridobitne zmožnosti pri obeh udeležencih nadpovprečne in z njimi nedvomno zmoreta pokriti potrebe šestletnega otroka. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da sodišče pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca ne bi smelo upoštevati stanovanjskega kredita, ki ga odplačuje za hišo, v kateri živi. Gre namreč le za enega od elementov pri oceni njegovega premoženjskega stanja v okviru celotne presoje preživninske zmožnosti.

Predlagateljica je dolžna kriti 60 %, nasprotni udeleženec pa 40 % otrokovih potreb. V tej razmejitvi je že upoštevan predlagateljičin odločilen prispevek pri vzgoji in varstvu mladoletne hčerke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 25. 9. 2015 v Ljubljani sklenila udeleženca (I.) ter odločilo, da je nasprotni udeleženec za preživljanje mld. hčerke A. A. od 26. 10. 2021 dalje dolžan plačevati preživnino, ki od 1. 3. 2023 znaša 450 EUR za tekoči mesec, za nazaj pa je dolžan poravnati za mesec oktober 2021 58 EUR, za mesec november 2021 167,30 EUR, za čas od 1. 12. 2021 do 31. 8. 2022 270 EUR mesečno in za čas od 1. 9. 2022 do 28. 2. 2023 200 EUR mesečno (II.). V presežku je predlog predlagateljice zavrnilo (III.) ter sklenilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka (IV.).

2. Zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga spremembo odločitve glede višine preživnine, tako da bi bila obveznost nasprotnega udeleženca za mesec oktober 2021 88 EUR, za mesec november 2021 še 374 EUR, za čas od 1. 12. 2021 do 31. 8. 2022 še 540 EUR mesečno, za čas od 1. 9. 2022 do 28. 2. 2023 še 450 EUR mesečno in od 1. 3. 2023 700 EUR mesečno.

Opozarja, da je sodišče pri ugotavljanju višine otrokovih potreb prenizko odmerilo stroške prehrane, saj glede na visoke cene hrane ni imelo podlage, da bi znižalo vtoževani strošek iz 135 EUR na 120 EUR. Odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče je naredilo tudi računsko napako pri seštevanju stroškov izvenšolskih dejavnosti, ki znašajo 77,50 EUR in ne 57,50 EUR mesečno. Upoštevajoč navedeno je treba skupne stroške s preživljanjem mld. A. A. za čas od vložitve predloga do 1. 9. 2022 povečati za 15 EUR, od 1. 9. 2022 pa za 35 EUR.

Sodišče pri porazdelitvi preživninskega bremena ne bi smelo upoštevati nižjega zaslužka nasprotnega udeleženca zaradi zamenjave zaposlitve, pri čemer razlogov zanjo ni ugotovilo s stopnjo zanesljivosti. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 931/2022 in tam našteto sodno prakso. Nasprotni udeleženec se je sam odločil za štiri otroke, zato ima še toliko večjo dolžnost, da zasluži dovolj sredstev za njihovo preživljanje. Stike z mld. hčerko ima le vsak drugi vikend, lahko se v celoti posveti delu ter so njegove pridobitne zmožnosti bistveno boljše od predlagateljičinih. Skladno s sodno prakso že samo to dejstvo zvišuje preživninsko breme nerezidenčnega starša za več kot 10 %.

Sodišče je pri ugotavljanju preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca neutemeljeno upoštevalo mesečni obrok kredita za hišo, saj predstavlja investicijo. Nasprotni udeleženec bi lahko živel v svojem lastniškem stanovanju v B. Ker je sodišče obrok kredita upoštevalo pri ugotavljanju preživninske zmožnosti, je zmotno uporabilo materialno pravo in odstopilo od sodne prakse, po kateri imajo preživninske terjatve otrok prednost pred kreditnimi obveznostmi. Po drugi strani sodišče ni upoštevalo predlagateljičinih stroškov s terapijami otroka, ki jih plačuje v višini 280 EUR mesečno. Predlagateljica krije tudi druge stroške, ki nastajajo enkratno, kot npr. plavalne počitnice in rojstnodnevno animacijo, za kar prilaga računa. Gre za odhodke na skupni mesečni ravni najmanj 350 EUR. Sodišče bi preživninsko breme glede na vse okoliščine moralo razdeliti 60 % v breme nasprotnega udeleženca in 40 % v breme predlagateljice.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med udeležencema je v pritožbenem postopku sporna le višina preživnine, ki jo je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za šestletno hči A. A. 6. Odločitev o preživnini za mladoletnega otroka temelji na določilu 189. člena Družinskega zakonika (DZ), po katerem sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri tem mora iskati pravo mero, ki ne bo ustvarila vrednostnega nesorazmerja in je ne bo porušila vsaka nova okoliščina v preživninskih potrebah otroka oziroma zmožnostih preživljalcev. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene okoliščine s prisojeno preživnino tem kriterijem zadostilo.

7. Pritožnica utemeljeno opozarja na računsko napako v izpodbijanem sklepu pri ugotavljanju mesečnega stroška hčerkinih izvenšolskih aktivnosti. Prav tako pritožbeno sodišče soglaša, da bi sodišče mld. A. A. za stroške prehrane glede na nadpovprečne dohodke staršev lahko priznalo predlagani znesek 135 EUR. Vendar ta razlika (v skupni višini 35 EUR mesečno) po oceni pritožbenega sodišča ne vpliva na celotno oceno potreb šestletnega otroka. Te so ocenjene na 1.135 EUR mesečno, kar nedvomno zadošča za njihovo pokritje tudi ob upoštevanju zgoraj ugotovljene razlike. Ugotavljanje posamičnih postavk predstavlja zgolj oporo za oceno skupnih potreb, ki ni rezultat matematičnega izračuna, saj je življenje dinamično in mesečni stroški variirajo. Zato pritožbeno sodišče oceno, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, sprejema.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče pri odločanju o porazdelitvi preživninskega bremena nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Nasprotni udeleženec tudi po zamenjavi zaposlitve prejema nadpovprečno visoke dohodke (2.700 EUR mesečno, boniteta službeno vozilo), čeprav so ti nižji, kot so bili na začetku postopka. Ne gre torej za primer, ko bi nasprotni udeleženec z zamenjavo zaposlitve ogrozil preživljanje otroka in bi želel znižati svojo preživninsko obveznost. Zadeva zato ni primerljiva s sklepom VSL IV Cp 931/2022, na katerega se sklicuje predlagateljica. Sodišče je pri razlogih za odločitev tudi upoštevalo, da bo nasprotni udeleženec znova lahko dosegel višje dohodke ter je njegovo pridobitno sposobnost ocenilo višje, kot je njegov trenutni zaslužek.

9. V obravnavani zadevi so pridobitne zmožnosti pri obeh udeležencih nadpovprečne in z njimi nedvomno zmoreta pokriti potrebe šestletnega otroka. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da sodišče pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca ne bi smelo upoštevati stanovanjskega kredita, ki ga odplačuje za hišo, v kateri živi. Gre namreč le za enega od elementov pri oceni njegovega premoženjskega stanja v okviru celotne presoje preživninske zmožnosti, v katero sta všteti tudi stanovanjska hiša, za katero ga plačuje, in solastniški del nepremičnine v B. (18. točka sklepa). Nanjo pa ključno vpliva dejstvo, da ima nasprotni udeleženec še preživninsko obveznost do treh mladoletnih otrok iz prejšnjega zakona. Glede na navedeno in visoko preživninsko zmožnost predlagateljice pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da je slednja dolžna kriti 60 %, nasprotni udeleženec pa 40 % otrokovih potreb. V tej razmejitvi je že upoštevan njen odločilen prispevek pri vzgoji in varstvu mladoletne hčerke. Morebitna dodatna denarna sredstva iz naslova kupnine za osebno vozilo v višini 10.000 EUR, na katere opozarja v pritožbi, glede na vse ugotovljeno ne predstavljajo okoliščine, ki bi bistveno spremenila premoženjske zmožnosti nasprotnega udeleženca in posledično vplivala na razporeditev preživninskega bremena. Zato je sodišče dokazni predlog predlagateljice po pribavi kupoprodajne pogodbe za osebno vozilo utemeljeno zavrnilo kot nepotreben. Prav tako predlagateljica drugačne razporeditve preživninskega bremena ne more doseči s sklicevanjem na dodatne stroške, nastale z enkratnimi dejavnostmi, za katere je akontacijo poravnala po izdaji sklepa, niti s plačili terapij, glede katerih je sodišče prve stopnje pojasnilo, da ne predstavljajo potrebnega stroška.

10. Po povedanem je pritožbeno sodišče, ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pri tem se je opredelilo le do tistih pritožbenih trditev, ki so bile za presojo odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Na podlagi 2. odstavka 55. člena ZNP-1 in 1. odstavka 155. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka. V okviru načela prostega preudarka je upoštevalo naravo postopka, dejstvo, da predlagateljica s pritožbo ni uspela, pa tudi, da je bila ureditev zadeve v interesu obeh udeležencev in mld. otroka.